V Carigradu so se na praznik dela policisti spopadli s protestniki, ki so želeli kljub prepovedi prodreti na trg Taksim, kjer so lani poleti potekali množični protivladni protesti.

Na tradicionalnem prizorišču prvomajskih protestnih shodov velja prepoved protestov od julija lani, ko je bil trg središče demonstracij proti vladi premierja Tayyipa Erdogana, ki so se od tam razširile po vsej državi.

Policija je proti več sto protestnikom uporabila vodni top in solzivec. Organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International je uporabo teh sredstev že označila za "nizkotno". Po navedbah protestnikov je bilo v spopadih ranjenih najmanj 51 ljudi, 170 ljudi pa so aretirali. Iz urada carigrajskega guvernerja pa je po poročanju rt.com prišel podatek o 90 ranjenih, od katerih naj bi bilo 19 policistov. Pridržanih pa naj bi bilo najmanj 142 protestnikov.

Na morebitne izgrede so se oblasti dobro pripravile in močno okrepile policijsko prisotnost v Carigradu, kjer je na ulicah kar 40.000 policistov. Protestniki na Taksimu so policiste obmetavali z granitnimi kockami, steklenicami in celo molotovkami.

Rt.com še poroča, da je turška policija prvič uporabila posebne premične jeklene plošče, ki so opremljene s kamerami in solzivcem, ki se samodejno sproži, ko jih kdo porine.

Sindikati zavrnili alternativna prizorišča
Mestne oblasti so sindikatom za shode predlagale druga prizorišča v odročnih predelih mesta, a so ti zavrnili ponudbo in napovedali, da se bodo kljub prepovedi skušali prebiti na trg.

Tudi premier Erdogan je prejšnji teden dejal, da ne bo dovolil protestov na Taksimu, kjer je bil lani priča množičnemu nestrinjanju z njegovo, po mnenju kritikov vse bolj avtoritativno vladavino. Kot piše jutarnji.hr, so se oblasti pri prepovedi sklicevale na obveščevalne službe, češ da naj bi "nezakonite teroristične skupine" nameravale napasti policijo med prvomajskimi protesti.

Močno omejen je tudi dostop do drugih krajev v mestu, med njimi tudi do parka Gezi, katerega načrtovana pozidava je bila povod za izbruh lanskih protestov.

Leta 1977 na Taksimu ubitih na desetine ljudi
Za podobno prepoved protestov na Taksimu so se oblasti sicer odločile tudi lani, ko so zaradi tega prav tako izbruhnili spopadi s policijo ob poskusu preboja barikad. Kot je poročal BBC, sindikati in protestniki vztrajajo z zahtevami za praznovanje 1. maja na trgu Taksim, odkar je bilo tam leta 1977 ubitih več kot 34 ljudi.

Policija je solzivec in vodne topove uporabila tudi proti protestnikom v Ankari, ki so prav tako kljub prepovedi poskušali prodreti na glavni trg Kizilay, prijela pa je 76 demonstrantov.

"Palestinski delavci nimajo razloga za praznovanje"
Ob 1. maju se je oglasila tudi izraelska organizacija za varstvo človekovih pravic B'Tselem. "Za palestinske delavce ni razloga za praznovanje. Dan je boleč opomin, da je minilo še eno leto, prav nič pa se ni spremenilo." B'Tselem ugotavlja, da mora na desettisoče Palestincev delo iskati v Izraelu zaradi izraelske vojaške okupacije palestinskih ozemelj, na katerih Izrael izkorišča naravna bogastva in zavira razvoj palestinskega gospodarstva.

Palestinski delavci pri tem živijo v izjemno težkih in ponižujočih pogojih, njihove osnovne pravice pa so kršene. Nekateri delavci morajo zaradi nadzora in poniževanja na vojaških nadzornih točkah na pot že ob 2.00 ponoči, da pridejo v Izrael ob 8.00, poroča palestinska tiskovna agencija Maannews.

Na tisoče Palestincev mora v Izraelu, da bi preživeli, delati tudi nezakonito, kar jih postavlja v položaj neprestane tesnobe in strahu pred aretacijami, ugotavlja B'Tselem. "V takšni realnosti so delavske pravice, kot so minimalna plača, razumen delovni čas in pokojninska shema le oddaljene sanje."

Protesti tudi v Aziji in drugod po Evropi
Protesti v imenu obrambe delavskih pravic potekajo tudi drugod po svetu, med drugim v Hongkongu, kjer se je zbralo okoli 5.000 ljudi, Singapurju, Džakarti in Seulu, kjer naj bi prav tako protestirala 5.000-glava množica.

V Torinu so izbruhnili spopadi med policijo in več sto protestniki, ki so se udeležili shoda proti brezposelnosti in varčevalnim ukrepom v Italiji. Torino, industrijsko mesto, je dvoletna recesija v državi težko prizadela, poroča b92.net.

Več tisoč ljudi se je na mirnih demonstracijah zbralo tudi v Pordenoneju, kjer je zaradi napovednega zaprtja švedske tovarne pralnih strojev ogroženih 1.300 delovnih mest.

Stopnja brezposelnosti v Italiji je znašala marca 12,7 odstotka, kar je malo manj kot februarja, ko je bila brezposelnost 13-odstotna.

Prvomajski protesti so potekali tudi v Franciji, in sicer proti varčevalni politiki predsednika Francoisa Hollanda. Po navedbah sindikata CGT se je samo v Parizu zbralo več kot 65.000 ljudi. Množične demonstracije pa so med drugim potekale tudi v Marseillu, Toulousu in Lillu.

Tudi v Atenah in Solunu se je na protestnem shodu zbralo več tisoč ljudi. V Nemčiji so že na predvečer praznika dela potekali protesti proti kapitalizmu in omejitvam priseljevanja, na katerih se je skupno zbralo več kot 4.000 ljudi.

V berlinski četrti Wedding je potekal protest pod naslovom Antikapitalistična valpurgina noč, na katerem je 2.900 udeležencev protestiralo proti družbenemu izključevanju in vedno višjim najemninam. Protest je potekal mirno.

V Hamburgu pa se je po oceni policije okoli 1.300 ljudi udeležilo protesta proti omejevanju priseljevanja. Manjši incident se je zgodil v četrti St. Pauli, ko je skupina protestnikov metala pirotehnične izdelke. Policija je odgovorila s solzivcem, pridržala pa je pet ljudi.

Demonstracije tudi v ameriških mestih
Protesti se napovedujejo tudi v ZDA, kjer gibanje Okupiraj Wall Street skupaj sindikati ali samostojno pripravlja demonstracije in pohode po številnih ameriških mestih. Spet bodo opozorili na naraščanje razlik med najbogatejšimi in vsemi drugimi na planetu.

Demonstracije bodo tako v New Yorku, kjer bo prirejen pohod na Wall Street in zborovanje v parku Zuccotti, podobne demonstracije pa bodo potekale tudi v drugih mestih ZDA, med drugim v Bostonu, San Franciscu, Seattlu in drugod.

Tradicionalni shod v Moskvi
V ruski prestolnici so prvič po razpadu Sovjetske zveze shod priredili na Rdečem trgu blizu Kremlja, kar po besedah poznavalcev kaže na krepitev domoljubnih čustev po izbruhu krize v sosednji Ukrajini in priključitvi Krimskega polotoka.

Kot po navadi so udeleženci shoda poleg ruskih vihteli še sovjetske zastave, med drugim pa so zahtevali pravično plačilo za dostojno delo. Po vsej Rusiji se je praznovanj udeležilo okoli dva milijona ljudi.

Lani je ruski predsednik Vladimir Putin obnovil podelitev medalj za "junake dela", ki jih je posebej produktivnim delavcem delil sovjetski diktator Stalin.