Palestinci si od papeževega obiska veliko obetajo, saj upajo, da jim bo izrazil podporo, kar je tudi storil. "Za dobro vseh je treba okrepiti prizadevanja in pobude, ki bodo ustvarile razmere za stabilen mir," je dejal papež palestinskemu predsedniku Mahmudu Abasu in ga ob tem označil za človeka miru.

Dodal je, da imata sveti sedež in "država Palestina" dobre odnose in da je "prišel čas, da vsi najdejo pogum za velikodušnost in ustvarjalnost, s katero bodo končali dolgotrajne spopade, ki so prizadejali veliko ran, te pa je tako težko zaceliti."

"Obe strani bosta morali nekaj žrtvovati"
Potem ko so propadla prizadevanja ZDA, da bi sprte strani dosegle dogovor za pogajalsko mizo, je papež izrazil upanje, da bodo voditelji obeh strani "dosegli pravi dogovor, ki bo vodil k ustanovitvi države Palestine, ki bo sobivala z Izraelom". Po njegovih besedah bosta morali obe strani nekaj žrtvovati, da bi dosegli rešitev z oblikovanjem dveh držav, ki bosta v miru živeli druga ob drugi. "Blizu sem vsem, ki najbolj trpijo zaradi teh sporov. Ob tem želim izraziti iskreno prepričanje, da je prišel čas za končanje razmer, ki postajajo vse bolj nesprejemljive," je še dejal.

Povabilo na skupno molitev miru
Papež je med drugim palestinskega predsednika Mahmuda Abasa in izraelskega predsednika Šimona Peresa povabil na skupno molitev za mir, "za kar jim odstopi svoj dom v Vatikanu". Tiskovni predstavnik Peresa se je na vabilo odzval, rekoč, "da vedno sprejmejo vsakršno povabilo, ki promovira mir". Abas je dejal, da je odgovor iz kabineta izraelskega predsednika "zgolj vljudnosten".
Frančišek, ki se od sobote mudi na pastoralnem obisku na Bližnjem vzhodu, bo imel drevi v Jeruzalemu glavno srečanje svojega tridnevnega potovanja. V cerkvi Božjega groba se bo sešel s carigrajskim patriarhom Bartolomejem I.

"Cerkev je naredila premalo za zaščito krščanskih Palestincev"
Številne organizacije krščanskih Palestincev, ki živijo v zasedenem vzhodnem delu Jeruzalema, so v javnem pismu z naslovom "To, da smo v Jeruzalemu, je naša zapuščina vse od vstajenja" carigrajskemu patriarhu Bartolomeju I. zapisale, da pozdravljajo obisk svetega očeta. Ob tem so izrazile nezadovoljstvo, da je Cerkev naredila premalo, da bi zaščitila krščanske Palestince v Jeruzalemu. Po njihovem je velik dokaz tega upadanje števila vernikov, katerih število se je od zasedbe Izraela leta 1967 zmanjšalo iz 24.000 na devet tisoč.

K temu so po njihovem mnenju precej prispevali "premestitve, zaplembe in uničenje hiš, zanikanje pravice do bivanja in omejevanje gibanja", ki so jih v Jeruzalemu deležni verniki. "V svojem mestu želimo živeti normalno življenje, v katerem so spoštovane človekove pravice in je popolnoma svobodno. Brez ovir in zaprek. V cerkvah si želimo življenja, ne praznih kamnitih zgradb."