Za kristjane po vsem svetu se začenja velikonočno obredje. T. i. velikonočno tridnevje se bo začelo z večernim bogoslužjem, spominom na Jezusovo zadnjo večerjo. Med pomembnejšimi simboli tega večera je obred umivanja nog. Prvič v zgodovini Katoliške cerkve bodo - po navodilu papeža Frančiška - lahko sodelovale tudi ženske.

Čeprav je Frančišek že v preteklih letih umival noge tudi ženskam, pa je z januarskim dekretom, da lahko to opravljajo tudi duhovniki in škofje, presenetil marsikoga, predvsem najbolj konservativne kroge. "Papež pravi, naj bodo navzoči tako moški kot ženske, starejši in mlajši, zdravi in bolni. Slehernega veže zapoved ljubezni," tako liturgik dr. Slavko Krajnc.

"Vsi smo otroci enega Boga"
Papež je nocojšnji obred zadnje večerje opravil v domu za prosilce za azil blizu Rima, v katerem je nastanjenih okoli 800 ljudi iz več kot 25 držav.

V času najhujše begunske krize v Evropi po drugi svetovni vojni se je Frančišek odločil za zgovorno potezo - noge je umil enajstim beguncem, med njimi več muslimanom, ki so bili nad gesto vzhičeni. Med prebežniki, ki jim je papež umil noge, so bili trije muslimani iz Malija, Pakistana in Sirije ter hindujec iz Indije.

"Ali muslimani, hindujci, katoličani ali Kopti: vsi smo bratje, vsi smo otroci istega Boga," je ob izvajanju velikonočne tradicije dejal papež in obenem spomnil tudi na torkove napade v belgijski prestolnici: "To je bilo dejanje uničenja, dejanje vojne, dejanje ljudi, ki ne želijo živeti v miru." Krivdo za prelivanje krvi je pripisal predvsem tihotapcem z orožjem.
Obred umivanja nog je, kot pravi profesor Kranjc, predvsem simbol služenja, ki ga je Jezus pri zadnji večerji dal svojim apostolom in Cerkvi: "On pa je želel pokazati, da je sleherni, ki mu želi slediti, predvsem služabnik."

Gre sicer za ponazoritev geste, ki jo je Jezus izvedel svojim apostolom pred zadnjo večerjo. Potem ko so papeži dolga leta noge umivali le duhovnikom, jih je Frančišek doslej umival zapornikom, invalidom in mladoletnim prestopnikom.

Priprava na veliko noč se je začela že z dopoldansko krizmeno mašo, ko bodo katoliški škofje v stolnicah, skupaj z duhovniki, posvetili olje in obnovili duhovniške zaobljube. Evangeličanski verniki na veliki četrtek nimajo posebnih bogoslužij, pravoslavni kristjani z julijanskim koledarjem pa bodo letos veliko noč praznovali šele 1. maja.

Papež bo velikonočne slovesnosti nadaljeval v petek, ko bo med drugim v rimskem Koloseju vodil križev pot, ki ga bo spremljala molitev za spolno zlorabljene otroke. V nedeljo bo poleg jutranje velikonočne maše opoldne izrekel tudi velikonočno voščilo mestu in svetu (urbi et orbi).