Skupina demonstrantov, po poročanju B92 naj bi šlo za navijače Partizana, je na Makedonski ulici v policiste metala kamenje, smetnjake in bakle. Najmanj dva policista naj bi bila ranjena. Vodstvo radikalcev je huligane pozvalo, naj se umirijo in prenehajo z nasiljem. "Vroče" je tudi v drugih delih mesta, kjer gorijo smetnjaki, nekaj posameznikov pa se je povzpelo tudi na govorniški oder.
"Za svobodno Srbijo"
Protest pod geslom "Vsesrbsko zborovanje" se je začel ob 19. uri na Trgu republike in trajal do 22. ure. Napovedovali so kar 100.000 ljudi, a zbralo se jih je veliko manj.
Shoda so se udeležili predvsem člani srbske radikalne stranke, ki je tudi organizator, Koštuničeve Demokratske stranke Srbije, Nove Srbije in še nekaj skrajnih nacionalističnih skupin. Kot so dejali, so želeli povzdigniti glas proti "represiji trenutnega režima, vladne politike do haaškega sodišča in medijskega linča proti drugače mislečim".
Po besedah generalnega sekretarja radikalcev Aleksandra Vučića je bil namen protesta mirno demonstrirati proti "diktatorskemu režimu Borisa Tadića", aretacija Karadžića pa je bila le povod za zborovanje. Videti je bilo napise "Svoboda za Srbijo", ljudje so vzklikajo, da je Boris Tadić izdajatelj, Karadžić pa ustanovitelj Republike srbske. Več protestnikov nosi majice s podobo Karadžića, Ratka Mladića, Vojislava Šešlja in Slobodana Miloševića.
Na odru tudi Karadžićev brat
Na odru se je zvrstilo več govornikov, tudi vodji radikalcev in Nove Srbije, Tomislav Nikolić in Velimir Ilić, na odru pa sta tudi brat in nečak obtoženega, Luka in Dragan Karadžić, njegov odvetnik Svetozar Vujačić in pevec Bora Đorđević. Generalni sekretar radikalne stranke Aleksandar Vučić je dejal, da "Srbija ni ubita, čeprav jo ubija Boris Tadić", zbrane pa označil kot "prihodnost in dušo Srbije".
Srbski predsednik Boris Tadić je pred protesti izjavil, da Evropa želi takšno Srbijo, ki spoštuje zakone, zato se mu zdi neverjetno, da se ljudje na ulici zbirajo prav zaradi spoštovanja zakonov.
Poostrena varnost
Beograjska policija - na ulicah srbske prestolnice je bilo nekaj tisoč njenih pripadnikov - je obljubila, da bo poskrbela za varnost tako udeležencev kot novinarjev, ki so protest spremljali, posebej pa so zavarovali pomembne beograjske stavbe in tuja veleposlaništva. Da naj bodo posebej pozorni in previdni, je svoje državljane posvarilo tudi ameriško veleposlaništvo v Beogradu, ki se je spomnilo februarskih množičnih protestov proti neodvisnosti Kosova, v katerih je umrl en človek, 90 ljudi pa je bilo ranjenih.
Manjše demonstracije v srbski prestolnici potekajo vsak dan od aretacije. Karadžićevi privrženci so se spopadali s policijo in napadali posamezne novinarje.
Vabljeni k ogledu spodnje fotogalerije z beograjskih ulic
Bi bil lahko obsojen do leta 2010?
Sojenje nekdanjemu političnemu vodji bosanskih Srbov naj bi se končalo do leta 2010, meni direktor srbskega Urada za sodelovanje s haaškim sodiščem. Čeprav še ni znano, kdaj bodo srbske oblasti Karadžića predale haaškemu sodišču, Dušan Ignjatović predvideva, da bo razsodba v njegovem primeru znana do leta 2010, ko naj bi sodišče končalo svoje delo, poroča B92. "Težko je napovedati, a mislim, da bo razsodba do takrat znana. Vidim, da že obstajajo ideje, da bi obtožnico zmanjšali in da bi mu sodili po hitrem postopku, čim prej, ko bo mogoče," je povedal.
Predaja na skrivaj
Po besedah Ignjatovića naj bi bil Karadžić konec tedna že v Haagu. Komentator časopisa Politika Ljubodrag Stojadinović je prepričan, da bo predaja nekdanjega voditelja bosanskih Srbov sodišču potekala na skrivaj, brez medijskega pompa kot v primeru izročitve Slobodana MIloševića.
Kaj ga čaka v priporu?
V Haagu oziroma v priporni enoti v Scheveningenu je za njegov prihod vse pripravljeno, pred vhodom "straži" tudi množica novinarjev in fotografov. Po poročanju Radia Slovenija se bo Karadžić po prihodu sestal z osebjem, ki ga bo seznanilo s pravili življenja ter pravicami in dolžnostmi. Pregledal ga bo tudi zdravnik, s sodnikom pa naj bi se prvič srečal najpozneje v 48 urah. Priporniki večino časa preživijo v skupnih prostorih, kjer imajo možnost izobraževanja, zabave in dostopa do medijev. V priporu je prostora za 89 ljudi, trenutno jih je nameščenih 37.
EU čaka na Brammertza
Kljub pozivom evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, da naj EU po aretaciji Karadžića odmrzne trgovinske ugodnosti za Srbijo, je evropska povezava odločitev o tem znova prestavila. Članice želijo namreč počakati, da bo Karadžić izročen Haagu in da bo glavni haaški tožilec Serge Brammertz potrdil, da Srbija zadovoljivo sodeluje s Haagom. Srbski proevropski predsednik Boris Tadić upa, da bo Srbija za članstvo v EU-ju lahko uradno zaprosila še pred koncem leta. Srbskemu približevanju EU-ju nasprotujejo nekatere članice, med njimi Nizozemska, ki menijo, da Srbija še ni opravila z zapuščino vojne na Balkanu.
Nove podrobnosti skrivnega Karadžićevega življenja
Medtem prihajajo na dan nove podrobnosti iz Karadžićevega življenja zadnjih let, ko je živel kot Dragan Dabić. V svet bioenergije ga je uvedel radiostezist Mina Minić, ki je iskanega haaškega obtoženca spoznal v začetku leta 2006. "Ko je prišel (na predavanja, op. a.), je bil videti kot klatež. Bil je v zelo slabem stanju, kot da hoče storiti samomor ali ubiti koga drugega," je povedal Minić. "Dolge lase je imel spete v čop, nosil je preprost plašč, predvsem pa nikakor ni bil videti kot Radovan Karadžić." Minić, ki prihaja iz Rusije, je dodal, da mu je Dabić oz. Karadžić ob prvem srečanju zatrdil, da prihaja iz Hrvaške, a da je nekaj časa živel v New Yorku.
V Minićevi radiostezijski šoli je Karadžić opravil petdnevni tečaj in dobil diplomo. Dabić je svojemu mentorju med drugim razkril, da je v Zagrebu končal fakulteto in da je psihiater. Kljub temu je Minić posumil, da je v resnici "ameriški vohun, ki mu hoče ukrasti ideje o zdravljenju".
T. V./A. P.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje