Podporniki odstavljenega islamističnega predsednika Mohameda Mursija so se v mošejo zatekli in zabarikadirali po petkovih protestih, ko je začela veljati policijska ura. Od takrat so se z varnostnimi silami pogajali o odhodu iz mošeje, saj so se bali povračilnih ukrepov varnostnih sil in nasprotnikov Muslimanske bratovščine.

Vse protestnike so pripadniki varnostnih sil aretirali in varno prepeljali iz mošeje, v kateri so bili ujeti tudi štirje Irci, otroci imama največje mošeje na Irskem v Dublinu, ki so v Egiptu na počitnicah.

Streljanje v mošeji
Kot so poročali očividci, je do streljanja prišlo tudi znotraj same mošeje: "Nismo videli, iz katere strani so prihajali streli. Celo pripadniki varnostnih sil so si poiskali zatočišče. Tisti, ki so streljali, so bili oblečeni v preprosta oblačila," je za Al Džaziro dejal Valid Atar, ki se mu je uspelo rešiti iz obkoljene mošeje.
Pred njo so namreč stali pripadniki varnostnih sil in policisti, ki so streljali v zrak in zadeli minaret. Odvrgli so tudi solzivec. Sicer pa so pred mošejo stali tudi tamkajšnji razjarjeni prebivalci, ki so hoteli obračunati s podporniki Mursija, saj je na petkovem zboru islamistov prišlo do streljanja.

Usoda Muslimanske bratovščine v rokah ministrov
Kot je znano, pa je egiptovski premier Hazem El Beblavi že predlagal razpustitev Muslimanske bratovščine, potem ko je vlada sporočila, da je bilo v spopadih med privrženci odstavljenega predsednika Mohameda Mursija in policije v Egiptu v petek ubitih 173 ljudi.

Povod za predlog razpustitve, ki ga pristojni ministri že preučujejo, je tudi to, da so pripadniki Muslimanske bratovščine v preteklosti spodbujali napade na vladne ustanove in policijske postaje, požige uradov in cerkva, s čimer so "presegli vse dovoljene meje uličnih protestov in ogrožali varnost javnosti", je sporočil tiskovni predstavnik premierja Šerif Šavki.
Med drugim pa so pozvali tudi k vsakodnevnim protestom proti začasnim egiptovskim oblastem in vojaškemu udaru, v katerem je bil 3. julija strmoglavljen Mursi.

Muslimanska bratovščina je bila v Egiptu razpuščena leta 1954, a se je pred nekaj leti znova registrirala kot nevladna organizacija, na volitvah pa ji je uspela vrnitev na oblast. Če bi Muslimansko bratovščino res znova razpustili, bi ji lahko zaplenili tudi vse njeno premoženje, poroča BBC.

Nove aretacije
Petkovo nasilje je po zadnjih uradnih podatkih zahtevalo 173 življenj, več kot 1.300 je ranjenih. Policija je v petek prijela tudi 1.004 pripadnike Muslimanske bratovščine, od tega samo v Kairu 558.

Ubili sina vrhovnega vodja Bratovščine
Vojaško krilo Muslimanske bratovščine je danes sporočilo, da je bil v petkovem nasilju s strelnim orožjem na trgu Ramzes v Kairu ubit tudi sin vrhovnega vodje Bratovščine Mohameda Badieja, Amar Badie.

Egiptovske oblasti so aretirale tudi brata vodje Al Kaide Ajmana Al Zavahirija, in sicer na njegovem domu v Gizi južno od Kaira. Mohamed Al Zavahiri je džihadist, ki je bil leta 2011 izpuščen iz zapora. Aretirali pa so ga, ker podpira Mursija.

Policijska ura
Po novem dnevu nasilja so ponoči Kairo preletavali helikopterji in nadzirali spoštovanje policijske ure, ki velja v prestolnici in več pokrajinah od 19. do 6. ure. Notranje ministrstvo je sporočilo, da so v petek prijeli 1.004 pripadnike Muslimanske bratovščine, od tega samo v Kairu 558.

Krvavo nasilje se je v Egiptu razplamtelo v sredo, ko so se začasne egiptovske oblasti odločile, da dokončno opravijo s protesti privržencev odstavljenega predsednika Mohameda Mursija na dveh trgih v Kairu. Po zadnjih uradnih podatkih je nasilje v sredo zahtevalo 578 življenj, na tisoče ljudi je bilo ranjenih.
Sojenje Mubaraku preložili
Egiptovsko sodišče je medtem preložilo današnjo obravnavo na ponovnem sojenju strmoglavljenemu egiptovskemu predsedniku Hosniju Mubaraku, ki mu sodijo zaradi ubojev protestnikov leta 2011. Preložilo naj bi jo, ker Mubaraka in soobtoženih zaradi zaostrovanja razmer v Egiptu niso mogli varno prepeljati iz zapora na sodišče.

Po kratkem zasedanju sodišča v Kairu je predsedujoči sodnik Mahmud Al Rašidi napovedal 25. avgust kot datum naslednjega zaslišanja. Sojenje Mubaraku bi se tako lahko nadaljevalo na isti dan, kot se bo po napovedih začelo sojenje vodilnim članom Muslimanske bratovščine.