Okoli devete ure zjutraj se je skupina prebežnikov zbrala pri avtobusni postaji in napadla prebežnike, ki so bili pri organiziranem zajtrku v parku in se niso hoteli pridružiti protestu, poroča Blic. Pri tem je pred razdeljevalnico hrane, vode, obleke in obutve med prebežniki izbruhnil pretep. Razdeljevalnico so zaprli, potem ko je bila v pretepu poškodovana sodelavka informacijske točke.

Skupina protestnikov, med katerimi so bili samo moški, stari med 15 in 30 let, je ustavljala promet in zahtevala, da se odpre meja z Madžarsko. Po uri oviranja prometa so se odpravili proti Zemunu in napovedali, da bodo pešačili do meje z Madžarsko.

Blic poroča, da so po navedbah informacijske točke protest skupine prebežnikov organizirale anarhistične skupine, med njimi naj bi bila skupina "No borders", ki je že prej organizirala proteste prebežnikov.

Med pešačenjem so prebežniki nosili transparente, na katerih je pisalo: "Ljudje smo, ne živali." Vzklikali so tudi različna gesla. "Pešačili bomo do meje z Madžarsko," je novinarju Reutersa povedal Sadakat Kan iz Qette v Pakistanu. "Nočemo Srbije," je še dodal.

Vojaki na meje
Večina prebežnikov, ki je v zadnjem letu prispela v Evropo, si želi nastaniti v premožnejših članicah Evropske unije, predvsem v Nemčiji in na Švedskem. V Srbiji je trenutno ujetih okoli 7.000 prebežnikov, večinoma iz Sirije, Afganistana in Pakistana, ki jim je ograja na madžarski meji preprečila nadaljevanje poti proti severu Evrope.

Srbski zunanji minister Ivica Dačić je med ponedeljkovim obiskom na Madžarskem dejal, da ne bodo dopustili, da bi Srbija postala največja žrtev begunske krize, zato bodo sprejeli ukrepe, s katerimi bodo zaščitili svoje državljane in nacionalne interese. Srbski predsednik Tomislav Nikolić pa je dejal, da na meji ne bodo gradili ograje, bodo pa poslali vojsko, če bo to potrebno.

Med prebežniki, ki v Beogradu živijo v šotorih blizu železniške postaje, je nekaj zmede in lažnih pričakovanj povzročil referendum na Madžarskem, saj so bili prepričani, da se bodo meje zdaj odprle.

Madžari so glasovali o begunskih kvotah in prerazporejanju beguncev med članicami EU-ja. Kvote so zavrnili skoraj vsi, ki so se odpravili na volišča, vendar pa je glasovala manj kot polovica volivcev, kar pomeni, da je referendum neveljaven.

V začetku leta se je iz Beograda proti Madžarski že odpravila večja skupina prebežnikov, ki pa je prispela le do Novega Sada, tam pa so jih razporedili po sprejemnih centrih na srbski strani meje.

Sprememba ustave že novembra
Vodja poslanske skupine vladajoče stranke Fidesz v madžarskem parlamentu Lajos Kosa je napovedal, da bi lahko parlament 8. novembra sprejel spremembe ustave, s katerimi bodo prepovedali obvezne begunske kvote, vseeno pa Madžarska še naprej ostaja zavezana članstvu v Evropski uniji.

Orban napovedal spremembo ustavo
Na novinarski konferenci je spregovoril tudi premier Viktor Orban, ki je dejal, da Bruselj brez odobritve madžarskega parlamenta ne bo mogel premestiti nobenega prebežnika na Madžarskem. Napovedal je spremembo ustave, ki bo prepovedovala kolektivno naselitev tujcev, ki naj bi bila s spremembo mogoča samo na podlagi posamičnih prošenj. "Rezultat referenduma se mora odražati tudi zakonodajnih aktih," je zatrdil.

Spet vse več prebežnikov
V zadnjih dneh se je znova povečalo število prihodov prebežnikov na grške otoke, kamor jih je v štirih dneh iz Turčije prišlo več kot 600, od tega 280 v zadnjih 24 urah. Pred tednom dni so po grških navedbah v enakem obdobju imeli 90 prihodov.

Na grških otokih Lesbos, Hios, Kos, Leros in Samos je že nastanjenih 14.600 prebežnikov, kar je skoraj dvakrat toliko, kot so zmogljivosti begunskih nastanitvenih centrov na otokih. Zaradi razmer v teh središčih pogosto izbruhnejo protesti tako med migranti kot lokalnimi prebivalci.

Trenutno je v ospredju bojazen pred izbruhom nasilja na Hiosu, kjer je že več kot 4.000 prebežnikov. To je štirikrat več od namestitvenih zmožnosti v dveh begunskih centrih na otoku.

V skladu z dogovorom med EU-jem in Turčijo naj bi begunce, ki iz Turčije prispejo v Grčijo, vrnili v Turčijo, lahko pa ti pred tem zaprosijo za azil. Zaradi pomanjkanja osebja in velikega števila prosilcev je postopek obravnave prošenj za azil počasen, s tem pa tudi vračanje prebežnikov v Turčijo. Grški sodniki pogosto ugodijo prošnji za azil z utemeljitvijo, da begunci v Turčiji niso varni.