Varnostne sile so uporabile solzivec, da so razgnale protestnike, ki so metali kamenje in zažigali avtomobilske pnevmatike. Zaradi protestov so zaprte šole, fakultete in trgovine.

Gre za enega največjih protestov proti vladavini Compaoréja, ki se želi na predsedniških volitvah leta 2015 znova kandidirati za položaj, ki ga je zasedel z državnim udarom daljnega leta 1987, ko je strmoglavil predsednika Tomasa Sankaro, ki je bil nato usmrčen v še nepojasnjenih okoliščinah.

V četrtek bo parlament glasoval o spremembi ustave, s katero bi Comparoéju dovolili kandidirati še za en petletni mandat. Od leta 1987 je kandidiral in tudi zmagal na štirih volitvah. S 27 leti na oblasti je sicer že eden izmed afriških voditeljev z najdaljšim stažem.

"Vsak projekt, ki ima za cilj dosmrtno vladanje Blaisa Compaoréja, je grožnja miru in demokratičnim svoboščinam v naši državi. Njegov mandat se konča novembra 2015 in takrat bo moral oditi," je bil jasen tiskovni predstavnik organizatorjev protestov Chrysogone Zougmore.

Zaradi svojih načrtov se Compaoré sooča z izstopi visokih članov njegove stranke v zadnjih mesecih. Da bi lahko v največji afriški izvoznici bombaža izbruhnili resnejši nemiri, se je pokazalo leta 2011, ko so protestirali nekateri vojaški častniki zaradi neizplačanih dohodkov.

ZDA: Priložnost mora biti tudi za druge
Opozicija je tokrat pozvala k civilni nepokorščini, s katero bi 63-letnega predsednika prisilili, da si premisli in se odpove vladanju po letu 2015. Protestniki sicer niso protestirali samo proti predsedniku, ampak tudi proti vse višjim stroškom življenja in privatizaciji šol.

Zaskrbljenost v tej zahodnoafriški državi so že izrazile ZDA, za katere je Burkina Faso zaveznik v boju proti z Al Kaido povezanimi skupinami v Sahelu, Compaoré pa se je poleg tega v zadnjih letih uveljavil tudi kot mirovni posrednik pri regionalnih konfliktih.

V Washingtonu so poudarili, da je ustavna omejitev predsedniških mandatov pomemben mehanizem, ki zagotavlja odgovornost voditeljev, miren in demokratičen prenos oblasti ter možnost, da tudi mlajše generacije dobijo priložnost za politične položaje.

Nekdanja kolonialna oblastnica Francija, ki ima v Burkina Fasu nameščene pripadnike posebnih enot, je Compaoréju že sporočila, da od njega pričakuje spoštovanje zakonov in slovo od oblasti po volitvah prihodnje leto.