Protestniki gibanja Zasedi Wall Street, ki že dva tedna demonstrirajo v New Yorku, so za več ur zaprli promet na mostu. Več kot tisoč ljudi se je odpravilo proti Brooklynskemu mostu, kjer so nekateri hodili kar po cesti in tam vztrajali tudi po pozivih policije, naj se umaknejo.

Protestniki so za štiri ure zaprli ves promet čez most in povzročili prometni infarkt po vsem južnem Manhattnu. Z brooklynske strani so se na most odpravile močne policijske enote, ki so začele izvajati množične aretacije. Protestnike so v zapore odvažali z avtobusi. Po aretaciji jih je bila večina po izreku kazni zaradi prekrška hitro izpuščenih, nekaj pa jih je ostalo za zapahi zaradi upiranja aretaciji. Most so po nekaj urah ponovno odprli.

Protesti predvsem proti pohlepu
Ohlapno povezana skupina protestira predvsem proti pohlepu velikih družb in pravijo, da branijo 99 odstotkov ameriškega prebivalstva proti enemu odstotku najbogatejših. "Nismo anarhisti. Nismo huligani. Sem 48-letni moški. Najbogatejši odstotek nadzira 50 odstotkov bogastva v ZDA," je povedal protestnik Robert Cammiso za BBC. "Ni pravično, da naša vlada podpira velike družbe namesto ljudi," je dejal drugi protestnik.

Več kot 200 protestnikov že več dni tabori na zasebni lastnini v parku Zuccotti nedaleč od Svetovnega trgovinskega centra, kjer nameravajo vztrajati tudi čez zimo. Spijo na tleh, zaviti v odeje in spalne vreče, postavili so si zasilno kuhinjo in tudi knjižnico. Gre večinoma za izobražene mlade brezposelne ljudi in študente. Študente pritiskajo visoki zneski študijskih posojil, ki jih niti ne morejo začeti odplačevati, ker ni delovnih mest.

Ljudje protestirajo proti propadanju hipotek in bančnim zaplembam hiš ter proti visoki stopnji brezposelnosti, izpadom finančnikov na Wall Streetu, zdaj pa tudi proti policijskemu nasilju. V petek se je okoli tisoč ljudi odpravilo proti sedežu newyorške policije na jugu Manhattna in protestiralo proti policijskemu nasilju.

Gibanje dobiva zagon
Policija je pred tednom dni na silo razgnala demonstracije pri Union Squaru in priprla okoli 80 ljudi. Tedaj je eden izmed policijskih poveljnikov nekaj deklet poškropil s solzivcem v oči. Posnetki so hitro zaokrožili po medmrežju in gibanje je dobilo nov zagon. Na pohodu proti policijski postaji, ki so se ga udeležili tudi predstavniki sindikatov delavcev v prometu in učiteljev, ni bilo nasilja in tudi ne aretacij.

Protestnike podpirajo tudi nekateri newyorški sindikati, ki bi lahko priskrbeli pomembno organizacijsko in finanačno podporo za gibanje brez pravega vodstva, in slavne osebnosti, kot sta režiser Michael Moore in igralka Susan Sarandon. Podobne solidarnostne proteste so že organizirali v Bostonu, Los Angelesu, San Franciscu, Albuquerquu in Chicagu.

Dan D 15. oktober
Protest proti pohlepu Wall Streeta pa naj bi se iz ZDA v kratkem razširil tudi na staro celino. 15. oktober je datum, ko naj bi protestniki, zbrani pod zgovornim imenom Okupirajmo londonsko borzo, okupirali londonsko borzo, istega dne pa naj bi se protest zgodil tudi v Sloveniji.

Organizatorji prek spletnih omrežij, kot sta Facebook in Twitter, pozivajo ljudi, naj s šotori za nekaj mesecev zavzamejo območje borze na londonskem trgu Paternoster. ''15. oktobra želimo videti najmanj 20.000 ljudi, ki bodo postavili šotore, kuhinje, miroljubne barikade in okupirali borzo za nekaj mesecev. Tam bomo nenehno ponavljali eno enostavno zahtevo s številnimi glasovi,'' so organizatorji zapisali na Facebooku.

Somišljenike imajo tudi v Sloveniji, kjer se je na družabnih omrežjih pojavila skupina Revolucija 15. oktober oziroma Revolucija 15O, ki na Facebooku šteje 454 članov in poziva ljudi, naj se ne sprijaznijo s krajo prihodnosti. 15. oktober naj bi bil začetek nove prihodnosti in dan, ko bodo ljudje na obeh straneh Sredozemlja rekli ne diktaturi finančnega kapitalizma. ''Naše potrebe in želje so pravice, ne surovina za bogatenje bank. Naše življenje je predragoceno, da bi se žrtvovali za peščico bogatašev. Naša generacija se ne misli sprijazniti s krajo prihodnosti. Nič za izgubiti, vse za pridobiti,'' so zapisali.