Kurbanski bajram oz. ejd al adha predstavlja konec tradicionalnega romanja v sveto muslimansko mesto Meka, ki se konča s kamenjanjem hudiča. Na romanje oz. hadž se vsako leto odpravi nekaj milijonov muslimanov z vsega sveta. Letos računajo, da je na romanje prišlo več kot 2,5 milijona vernikov, med njimi tudi 17 romarjev iz Slovenije.

Vsak musliman, ki lahko, mora opraviti romanje v Meko
Muslimanska sveta knjiga Koran predpisuje, da mora vsak polnoletni musliman, ki je telesno sposoben in si lahko privošči potovanje, vsaj enkrat v življenju opraviti romanje v Meko, rojstni kraj preroka Mohameda. Hadž je tako eden izmed petih stebrov islama, v simbolnem smislu pa predstavlja tudi sodni dan, na katerega se bo moral vsak musliman v skladu z islamskim naukom pred Alahom zagovarjati za svoja dejanja.

Romanje se je začelo v petek, ko so se verniki zbrali v Meki, vrhunec je doseglo v soboto, ko so se verniki odpravili na goro Arafat v bližini Meke, končuje pa se s praznikom kurbanbajram in kamenjanjem hudiča v Mini. Kurbanski ali hadžijski bajram nosi v sebi sporočilo razumevanja in enakosti med ljudmi, ne glede na rasno in nacionalno pripadnost oz. socialni položaj posameznika.

Verniki so kamenjali hudiča
Zadnji obred hadža je kamenjanje hudiča v mestu Mina. Gre za enega najnevarnejših obredov, med katerim pogosto pride do prerivanja in nesreč, zato so oblasti v prizadevanjih za preprečitev nesreč postavile posebno sprehajalno pot v več nadstropjih, po kateri se zgrinjajo množice vernikov in mečejo kamenje v tri 25 metrov visoke stebre. Romarji najprej obmetavajo največjega, za dokončanje obreda pa morajo v vsakega zalučati 21 kamnov.

Verniki so se na kamenjanje hudiča odpravili potem, ko so se v okviru obreda ejd al adha spomnili na Abrahamovo pripravljenost, da na božji ukaz žrtvuje sina, z obredom kamenjanja hudiča pa bodo nadaljevali še dva dni. Na koncu se bodo sprehodili okoli svetišča Kaba v Meki, in s tem zaključili letošnje romanje.

Poostreni varnostni ukrepi
Letošnje romanje spremljajo poostreni varnostni ukrepi, saj so savdskoarabske oblasti mobilizirale približno 100.000 pripadnikov varnostnih sil, ki se trudijo zagotoviti tekoč potek največjega muslimanskega praznika in preprečiti morebitne incidente ali stampede, ki so v preteklosti pogosto spremljali romanje. Letos o nevšečnostih ne poročajo.

Večinoma so se stampedi, v katerih so bili do smrti poteptani številni verniki, dogajali na mostu Džamarat v Mini, kjer se romarji zberejo okoli 30 metrov visokega stebra, največjega izmed treh, ki simbolično predstavljajo hudiča, in vanj mečejo kamenje. Med tem obredom je že večkrat prišlo do prerivanja in smrtnih žrtev. Leta 2006 je v stampedu umrlo 364 ljudi, leta 2004 pa je bilo do smrti poteptanih 251 romarjev. Najhuje je bilo leta 1990, ki je v množici predoru v Mini umrlo 1.426 ljudi.

Bajramske molitve po vsej Sloveniji
Islamska skupnost v Sloveniji je praznik zaznamovala z bajramsko molitvijo, ki se je začela ob 6. uri in so jo pripravili v več mestih. V Ljubljani je v športni dvorani Slovan na Kodeljevem potekala osrednja molitev, kjer je zbrane ob 7.30 uri nagovoril mufti Nedžad Grabus, molitve pa so pripravili tudi v Mariboru, na Jesenicah, v Kopru, Velenju, Celju, Trbovljah, Kranju, Škofji Loki, Tržiču, Postojni, Sežani, Izoli, Ajdovščini, Novi Gorici, Kočevju, Novem mestu in Krškem.