SRBIJA

Srbski premier Aleksandar Vučić je ukazal nujno evakuacijo vseh prebivalcev Obrenovca. Število žrtev v državi je medtem naraslo na 20, število evakuiranih oseb na 25.070. Sava in Donava sta v Beogradu že zalili sprehajališče, glavno mesto pa na pravi poplavni val še čaka. Župan srbske prestolnice Siniša Mali je dejal, da so nasipi utrjeni, pripravljenih pa imajo 50.000 vreč s peskom.

Največ žrtev so narasle vode zahtevale v Bosni in Hercegovini, kjer je umrlo 27 ljudi, na Hrvaškem sta po zadnjih podatkih umrli dve osebi.

Obrenovčani v karanteni
Iz Obrenovca so evakuirali 7.800 ljudi. Po poročanju dopisnice RTV Slovenija iz Srbije Marte Razboršek so prebivalci v karanteni, zaradi morebitnega izbruha bolezni. Kot je dopisnici pojasnil vodja slovenske ekipe za reševanje iz vode, Matej Kejžar, je bil "poplavni val v Železnikih ogromna katastrofa za Slovenijo, posledice teh poplav tukaj pa so neprimerno večje in težko opisljive".

Srbske oblasti so Slovenijo prosile za tretjo črpalko, ki jo bodo uporabili v termoelektrarni Nikola Tesla. Sicer pa Sava močno narašča v Vojvodini, kjer se dviguje tudi gladina Donave.

Tatovi izkoriščajo vsako priložnost
Po delnem umiku vode čez dan so se po pričevanju prebivalcev Obrenovca v mesto zatekli tatovi, ki so skušali ukrasti, kar je ostalo vrednega. Načelnik policije v Obrenovcu je obljubil, da bodo vsi, ki bodo skušali kar koli ukrasti, in tisti trgovci, ki so si prvi dan tragedije ustvarili dobiček s prodajo vode, hrane in obutve, ostro kaznovani.
Na prizadeta območja prihaja pomoč
V nedeljo je v Beograd prispela tudi prva pomoč Združenih narodov, ki so oblikovali koordinacijsko ekipo za usklajevanje vse pomoči, ki prihaja v državo. Prav tako je v Srbijo prispelo 40 francoskih reševalcev, sicer pa so v državi reševalci iz skupno 17 držav, med njimi tudi iz Slovenije, ki brez premora pomagajo ponesrečenim.

Srbija bi lahko dobila pomoč EU-ja
Evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn je v nedeljo zagotovil, da bi Srbija kot kandidatka za članstvo v EU-ju lahko uporabila sredstva iz solidarnostnega sklada za pomoč ob naravnih nesrečah. Ocenil je tudi že, da je povzročena škoda zagotovo presegla pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se lahko uporabijo sredstva iz tega sklada.

BOSNA IN HERCEGOVINA

Največ žrtev v BiH-u, nevarnost epidemije
Poročila o stanju v BiH-u, kjer je umrlo najmanj 27 ljudi, so precej skopa. Oblasti nočejo podati natančnega števila mrtvih, dokler se ne bodo vode umaknile. V državi so za torek razglasili dan žalovanja.

Med drugim poročajo, da so se poplave umaknile iz Doboja, a na ulicah mesta ostajajo ogromne količine blata in drugih naplavin. Zdaj sledita čiščenje in dezinfekcija terena, pri čemer se napovedujejo nove težave zaradi visokih temperatur, ki jih napovedujejo za prihodnje dni. Grozi nevarnost epidemij, svarijo pristojni organi.

V BiH-u je najhuje predvsem v krajih ob narasli Savi, ki je prebila nasipe. Ogroženi so Bosanski Šamac, Brčko, Orašje, Županja, Bijelina, kjer so tudi ponoči potekale reševalne akcije. Novo nevarnost predstavlja do zdaj največji plaz v občini Tuzla, ki bi lahko pod seboj pokopal celotno naselje Crno Blato. Poteka evakuacija okoli 40 družin, ki tam živijo. Pri evakuaciji ljudi in dostavi pomoči sodeluje več kot 1.600 vojakov ter 200 ekip iz tujine.

"Manjše število mrtvih je edina razlika z vojno"
Zunanji minister BiH-a Zlatko Lagumdžija je uničenje primerjal s tistim v vojni. Izpostavil je, da je manjše število mrtvih edina razlika z vojno, ki je med letoma 1992 in 1995 zahtevala 100.000 življenj, več kot dva milijona ljudi pa je bilo razseljenih ali beguncev. Po njegovih besedah so v državi zaznali več kot dva tisoč zemeljskih plazov, uničenih je najmanj 230 šol in zdravstvenih ustanov.

Nevarnost min
Premikanje min, ki so skrite v rečnem mulju, so nevarnost ob vsakoletnih poplavah. A letošnje poplave so največje do zdaj. Kot je RTV-jevemu dopisniku Vanji Vardjanu povedal vodja slovenskih reševalcev v BiH-u Jernej Hudohmet, bodo reševalce napotili v Orašje, kjer so poplave sprožile premikanja minskih polj oziroma plazove, zato je tudi velika nevarnost eksplozije min.

Velika gmotna škoda
V BiH na pomoč prihaja 250 avstrijskih vojakov, še 150 jih pričakujejo v torek. Pomagali bodo v Maglaju, Brčkem, Tuzli in Doboju, kjer je najhuje - poleg Bijeljine, kjer pa med drugim že pomagajo britanski vojaki. Poplave so povzročile ogromno gmotno škodo, samo v Republiki srbski za najmanj pol milijarde evrov škode.

HRVAŠKA

Dve smrtni žrvti na Hrvaškem
Sava je nasip prebila pri Rajevem Selu, nato pa potopila več naselij na območju Županje. Iz več naselij na ogroženem območju, kot so Gunja, Račinovci, Bošnjaci, Vrbanja in Drenovac, so morali evakuirati okoli 15.000 ljudi. Več kot 1.500 ljudi so evakuirali tudi z območja Slavonskega Broda. Nekateri prebivalci kljub pozivom nikakor nočejo zapustiti svojih domov.

Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je sporočil, da so na območju Županje na vzhodu države našli truplo druge žrtve poplav. Tudi drugo truplo so našli v Rajevem Selu, kjer so v nedeljo našli mrtvega moškega. Enega človeka še pogrešajo.

Na Hrvaškem za zdaj nihče ne želi ugibati o višini škode. Na splošno ocenjujejo, da je velikanska. Poplavljenih je približno 600 kvadratnih kilometrov ozemlja, kar je območje v velikosti dobre četrtine Slovenije. Humanitarna pomoč prihaja iz vseh delov Hrvaške in tudi iz tujine. Najbolj potrebujejo pitno vodo, higienske
potrebščine in hrano. Številni hrvaški državljani so sprejeli evakuirane rojake v svoje domove. Sicer pa vremenoslovci napovedujejo jasno vreme do konca tedna.

Reševanje živine
Na poplavljenih območjih je od konca prejšnjega tedna več kot tisoč pripadnikov hrvaške vojske, ki so se vključili v reševanje s helikopterji in amfibijami. Po poročanju hrvaških medijev so začeli iz vode odstranjevati mrtvo živino na območju Gunje.

Hrvaški premier Zoran Milanović se bo znova odpravil na poplavljena območja. Po sobotnem obisku je izjavil, da bo država v celoti prispevala denar za obnovo uničene infrastrukture in da bodo s sosednjima državama, BiH-om in Srbijo, ki nista članici EU-ja, zaprosili za denar iz bruseljskih solidarnostnih skladov.

Med drugim bodo nezaposlenim na Hrvaškem ponudili delo pri javnih sanacijskih delih, ki jih načrtujejo, potem ko se bo voda umaknila. V vladi za zdaj ne želijo ugibati o višini škode.