Timošenkova je bila pred meseci izpuščena iz zapora, Sanader še prebiva v njem, Berlusconi pa bo kazen odslužil tako, da bo pomagal v domu za ostarele. Foto: EPA
Timošenkova je bila pred meseci izpuščena iz zapora, Sanader še prebiva v njem, Berlusconi pa bo kazen odslužil tako, da bo pomagal v domu za ostarele. Foto: EPA
Nekdanji premierji za zapahi

Nekdanji slovenski premier Janez Janša se mora danes zglasiti v zavodu za prestajanje kazni zapora Dob, saj je bil v aferi Patria obsojen na dveletno zaporno kazen. A obsodbe zaradi korupcije tudi med politiki z najvišjimi funkcijami niso zelo redke. Dva takšna primera je mogoče najti v naši neposredni soseščini.

V spodnji fotozgodbi se spomnite nekdanjih predsednikov in premierjev držav iz Evropske unije ter tistih v njeni neposredni bližini, ki jih je sodišče obsodilo na zaporno kazen.

Nekdanji premierji za zapahi
Stari znanec italijanskih sodišč je zaradi najrazličnejših obtožb, od korupcije, podkupovanja do spodbujanja mladoletne prostitucije, nekdanji italijanski premier, milijarder Silvio Berlusconi. Avgusta lani je sodišče dokončno potrdilo štiriletno zaporno kazen zaradi davčnih utaj. Zaradi amnestije so mu odpisali tri leta, preostalo leto pa lahko preživi ali v hišnem zaporu ali z opravljanjem javnih del. Medtem ko proti njemu potekajo še štirje procesi, naj bi Berlusconi že nekaj časa delal v domu za ostarele. Foto: EPA
Velike težave z zakonom ima nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader. Potem ko so ga marca letos zaradi korupcije v primeru Fimi-media obsodili na devet let zapora, je prejšnji teden sodišče potrdilo sodbo zaradi vojnega dobičkarstva in korupcije v primeru Hypo banke in Mola. Namesto na prvotnih deset je bil obsojen na osem let in pol zapora. Foto: EPA
Maja letos je bil na šestletno zaporno kazen obsojen nekdanji izraelski premier Ehud Olmert, za katerega je sodišče odločilo, da je kriv jemanja podkupnin v velikih nepremičninskih poslih še v času, ki je bil jeruzalemski župan. Oglobili so ga tudi za nekaj več kot 200.000 evrov. Zaradi suma korupcije je moral sicer odstopiti že s premierskega stolčka, a mu tožilstvo takrat ni moglo dokazati krivde. Okrožno sodišče v Tel Avivu ga je obsodilo zaradi dveh podkupnin. Prvo, v znesku okoli 105.000 evrov (500.000 šekel), je prejel od vlagatelja, ki je gradil razkošen kompleks apartmajev, imenovan Holyland (Sveta dežela). Drugo podkupnino, 12.600 evrov (60.000 šekel), pa je prejel v ločenem gradbenem projektu. Foto: EPA
Med nedavne primere zaprtih državnikov spada tudi ukrajinska zgodba. Če je nekdanji predsednik države Viktor Janukovič zaradi tatvin zaporno kazen prestajal v mladosti, je morala nekdanja premierka Julija Timošenko v zapor po mandatu. Sodišče jo je obsodilo na sedem let zapora zaradi prekoračitve pooblastil pri podpisovanju plinskih pogodb z Rusijo leta 2009, ker naj bi se dogovorila za previsoko ceno plina. Timošenkova je prišla na prostost letos spomladi, takoj po Janukovičevem padcu, a na majskih volitvah ni bila uspešna. To pa je tudi edini primer poskusa obuditve politične kariere izmed naštetih. Foto: EPA
Drugačna pa je zgodba nekdanjega nemškega predsednika Christiana Wulffa, ki je februarja leta 2012 odstopil zaradi obtožb korupcije, a je sodišče februarja letos odločilo, da je nedolžen. Wulff je bil deležen veliko očitkov, pred sodiščem pa se je moral na koncu zagovarjati le zaradi enega primera. Ta se nanaša na čas, ko je bil še ministrski predsednik nemške zvezne dežele Spodnja Saška. Tožilstvo mu je očitalo, da naj bi takrat poskušal s svojim vplivom pri koncernu Siemens zagotoviti denar za financiranje filma svojega prijatelja Davida Groenewolda, potem ko je ta pokril nekatere stroške obiska Wulffa in njegove žene na Oktoberfestu v Münchnu. Šlo je za okoli 720 evrov. Wulff je bil prvi predsednik v zgodovini Nemčiji, proti kateremu je pred sodiščem potekal kazenski postopek. Na predsedniškem stolčku je bil le dve leti, ves čas pa je trdil, da je nedolžen. Foto: EPA
Februarja letos je bil zaradi obtožb o korupciji obsojen tudi nekdanji gruzijski premier Vano Merabišvili. Dobil je petletno zaporno kazen, s tem pa je postal najvplivnejši politik, ki je bil obsojen po spremembi oblasti leta 2012. Foto: EPA
Nekdanji romunski premier Adrian Nastase je čas v zaporu preživljal v dveh obdobjih. Leta 2012 je bil pravnomočno obsojen na dve leti zapora zaradi nezakonitega prilaščanja sredstev za volilno kampanjo leta 2004 v znesku 1,5 milijona evrov. Nekaj ur po odločitvi sodišča o pravnomočnosti sodbe so na njegov dom prišli policisti, da bi ga odpeljali na prestajanje kazni. Takrat je skušal uprizoriti poskus samomora, da bi se izognil kazni, a so ga hitro razkrinkali. Odsedel je osem mesecev, a pred nekaj meseci je bil obsojen še na štiriletno zaporno kazen, ker je v zameno za sto tisoče evrov podkupnin neko podjetnico imenoval na pomemben položaj v javni upravi. Foto: EPA
Povsem drugačna pa je zgodba nekdanjega islandskega premierja Geira Haardeja, ki je leta 2012 postal prvi politični voditelj na svetu, ki so mu sodili zaradi svetovne finančne krize. Očitali so mu odgovornost za finančni zlom države oziroma malomarnost, ker ni poskrbel za delovanje oz. zaščito finančnega sektorja. Obtožen je bil tudi, ker ni brzdal bank, katerih bilance stanja so bile približno devetkrat večje od islandskega gospodarstva pred krizo. Sodišče je odločilo, da je Haarde kriv v eni izmed štirih točk obtožnice - da ni sklical posebnih sestankov vlade pred krizo oz. uradno ni obveščal ministrov -, a mu zaradi tega ni naložilo odhoda za zapahe. Grozili sta mu namreč dve leti zapora. Foto: EPA
Roka pravice je ujela tudi evropskega poslanca in nekdanjega avstrijskega notranjega ministra Ernsta Strasserja, ki je bil marca zaradi prejemanja podkupnine obsojen na tri leta in pol zaporne kazni brez možnosti pogojnega izpusta. Strasser, ki je bil vpleten v t. i. lobistično afero v Evropskem parlamentu, je bil zaradi prejemanja podkupnin na prvi stopnji obsojen že januarja lani. Takrat je sodišče razsodilo, da je Strasser pri pogovorih z novinarjema Sunday Timesa novembra in decembra 2010 zahteval 'letno plačilo 100.000 evrov za vplivanje na zakonodajo v Evropskem parlamentu'. Strasser je krivdo zanikal in na sodišču trdil, da je imel britanska novinarja za ameriška tajna agenta, ki ju je želel sam razkrinkati. Vpletenosti v afero, ki sta jo zakrivila novinarja Claire Newell in Jonathan Calvert, so bili poleg Strasserja osumljeni še trije evropski poslanci, Slovenec Zoran Thaler, Romun Adrian Severin in Španec Pablo Zalba Bidegain. Thaler in Strasser sta, ko je zadeva prišla na dan, kot evropska poslanca odstopila. Thaler je krivdo priznal, sodišče pa mu je pred kratkim izreklo zaporno kazen dveh let in pol v obliki zapora ob koncu tedna, 32.250 evrov denarne kazni in petletno prepoved opravljanja javne funkcije. Foto: EPA