Poljski premier Donald Tusk in ruski premier Vladimir Putin sta 70. obletnico pokola poljskih vojakov v Katinskem gozdu počastila ob zvokih poljske himne in s položitvijo žalnih vencev v spomin ubitim poljskim vojakom. Nato sta se napotila do spominskega obeležja, kjer so zapisana imena padlih v Katinskem gozdu. Tuje agencije ob tem poročajo, da sta se današnje slovesnosti med drugim udeležila tudi nekdanji vodja poljskega gibanja Solidarnost Lech Walensa in prvi poljski nekomunistični premier Tadeusz Mazowiecki.

Sovjetska zveza je prikrivala resnico o pokolu
Pet desetletij je nekdanja Sovjetska zveza prikrivala resnico o pokolu več kot 21.000 poljskih častnikov leta 1940 v Katinskem gozdu in odgovornost valila na naciste, ki so množična grobišča v bližini mesta Smolensk odkrili tri leta pozneje. O krivdi sovjetskih vojakov je prvi spregovoril nekdanji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov leta 1990.

Pokol v Katinskem gozdu je eno izmed najbolj perečih vprašanj, ki obremenjujejo odnose med Poljsko in Rusijo. Da bi izboljšali odnose med državama, bo še letos začela delovati posebna komisija poljskih in ruskih zgodovinarjev, ki naj bi objavili enotno stališče do dogodkov v Katinskem gozdu.

Poljska zahteva, da Moskva odpre arhiv
Za Poljake to ni dovolj in zahtevajo, da Moskva odpre del arhivov, ki je še vedno zaprt za javnost in se nanaša na dogodke v Katinskem gozdu. Svojci žrtev pokola, ki so se morali desetletja otepati laži, se spoprijemati z diskriminacijo in zagrenjenostjo, zahtevajo, da Moskva uradno prizna genocid v Katinskem gozdu.

Po skrivnem dogovoru med Berlinom in Moskvo je Sovjetska zveza leta 1939 napadla in zavzela Poljsko, pri čemer je bilo hitro prijetih okoli 230.000 poljskih vojakov. Politično dejavne zapornike in intelektualce so prepeljali v taborišča, ki jih je vodila tajna policija NKVD in tudi opravljala zasliševanja, na podlagi katerih so se odločili, koga bodo usmrtili.

Stalin ukazal usmrtitev
Med tistimi, ki jih je čakala zanesljiva smrt, so bili generali, profesorji, učitelji, diplomati, uradniki, pisatelji, umetniki in predstavniki politične elite, saj je v takratnem poljskem naborniškem sistemu veljalo, da je med častnike sprejet vsak z univerzitetno izobrazbo. Odločitev o usmrtitvi "sovražnikov države" je marca leta 1940 sprejel Centralni komite Komunistične partije, ki je ugotovil, da tudi ujetništvo ni ustavilo njihovega protisovjetskega delovanja.

Končni ukaz za usmrtitev je izdal sovjetski voditelj Stalin in aprila se je začel pokol. Ujetniki so bili usmrčeni sistematično - vsakemu so na hrbtu zvezali roke in ga umorili z enim strelom v tilnik. Na sovjetskem seznamu umorjenih je 21.857 imen poljskih državljanov.

Strah pred vzponom Poljske?
Še vedno ni jasno, zakaj se je Stalin odločil za tako brutalen obračun s poljskimi ujetniki in jih ni poslal v gulag, kjer so pristali drugi domači ali tuji sovjetski nasprotniki. Ena izmed teorij namiguje, da je hotel Stalin popolnoma onesposobiti poljsko vojsko, da se ne bi Poljska po vojni postavila na noge.

Pred pokolom so si zatiskale oči tudi ZDA in Velika Brirtanija, ki so bile med drugo svetovno zaveznice Poljske, saj so se bale, da bi ujezile Sovjetsko zvezo, ki je bila takrat zaveznica v boju proti nacistični Nemčiji.