Nekaj tisoč protestnikov se je v ruski prestolnici podalo od Puškinovega trga do bulvarja Saharova, pri tem so nosili tako ruske kot ukrajinske zastave.

Pohod so pospremili z vzkliki "Ne vojni" in "Prenehajte z lažmi". Med protestniki je bilo veliko opozicijskih aktivistov, med drugim tudi nekdanji premier Mihail Kasjanov.

Organizatorji shoda so pred nedeljo v Moskvi napovedali udeležbo 50.000 ljudi, ki bodo obsodili "agresivno rusko zunanjo politiko". Po navedbah policije se jih je zbralo 5.000. To je bil prvi protivojni protest od začetka izbruha spopadov na vzhodu Ukrajine pred več kot petimi meseci, v katerih je umrlo že okoli 3.000 ljudi.

S protestom so želeli opozoriti na neposredno vpletenost Rusije v ukrajinsko krizo in molkom ruskih medijev, ki prikrivajo prisotnost ruskih vojakov na ukrajinskem ozemlju in prikazujejo oblasti v Kijevu kot fašiste, ki skušajo zatreti rusko govoreče prebivalstvo na vzhodu države. Protest so mestne oblasti sicer dovolile, poročil o kakšnih incidentih pa ni bilo.

"Prepričan sem, da je vojno sprovociral Putin. Hočem, da se Putin preneha vmešavati v notranje zadeve Ukrajine," je dejal 44-letni Vladimir Kašicjin, ki se je protesta udeležil na invalidskem vozičku.

Znana imena pozivala na shod
Že pred shodom so znani posamezniki na družbenih omrežjih pozivali rojake k udeležbi na protestih. "Ne smemo pozabiti, kdo je začel vojno, kdo je priključil Krim," je zapisal pesnik Igor Irtnjev in se ob tem vprašal, ali bodo Rusi mirno gledali tudi, ko se bodo vojaki vračali v krstah.

Svoj shod so pripravili tudi podporniki proruskih upornikov na vzhodu Ukrajine, a izgredov ni bilo.

V drugem največjem ruskem mestu St. Peterburgu se je na pohodu za mir zbralo okoli tisoč ljudi.

Kijev in Zahod obtožujeta Rusijo oboroževanja proruskih upornikov in pošiljanja svojih vojakov na ukrajinsko ozemlje, kar pa Moskva odločno zanika.

Rusov ne zanimajo protesti
Glede na javnomnenjske raziskave protestniki nimajo podpore ruske javnosti, ki v večini podpira politiko Moskve do Ukrajine, glasovi nasprotnikov pa se slišijo zelo redko. Ugotovitve inštituta za meritve javnega mnenja Levada sicer kažejo, da se več kot 80 odstotkov Rusov ne bi udeležilo množičnega protesta, tudi če bi ta potekal v njihovi soseščini.

Organizacije za človekove pravice in opozicija to pripisujejo učinkoviti politiki oblasti proti kakršni koli obliki protesta. "Ljudje so zapeljani z agitacijo in propagando," je za Deutche Welle pojasnil ruski opozicijski voditelj Boris Nemcov in dodal, da so državi vsilili "militaristično histerijo".

"Politični aktivisti in vsi z drugačnimi prepričanji so preganjani na najbolj ogabne načine. O njih se širijo laži. Krivijo jih za vse, kar je v državi slabo, in jih označujejo za izdajalce," je še povedal Nemcov.

Premirje le na papirju
Poveljnik Natovih sil v Evropi je v soboto zvečer opozoril, da prekinitev ognja na vzhodu Ukrajine trenutno obstaja le na papirju. Obstreljevanje med proruskimi separatisti in ukrajinskimi silami po njegovih besedah ostaja primerljivo s tistim v obdobju pred dogovorom o premirju, ki so ga dosegli pred dvema tednoma.

"Situacija v Ukrajini trenutno ni dobra. Število incidentov, število izstreljenih nabojev in uporabljenega topništva v zadnjih nekaj dneh je primerljivo s tistim pred prekinitvijo ognja. Prekinitev ognja še vedno obstaja na papirju, a kar se dogaja na terenu, je povsem druga zgodba," je po sobotnem srečanju vojaških poveljnikov Nata v Litvi ocenil Breedlove.

Čeprav se je od prejšnjega tedna po njegovih besedah z ozemlja Ukrajine resda umaknil precejšen del ruskih sil, pa ruski vojaki ostajajo v Ukrajini, Rusija pa je v pripravljenosti, da v sosednjo državo znova pošlje dodatne sile.

Vseeno Breedlove upa, da bo dogovor o razširitvi sporazuma o prekinitvi ognja in vzpostavitvi demilitariziranega območja, ki so ga pogajalci t. i. kontaktne skupine za Ukrajino dosegli v noči na soboto v Minsku, prinesel želene rezultate.

V skladu z najnovejšim dogovorom iz Minska naj bi se sprti strani na vzhodu Ukrajine med drugim v roku 24 ur umaknili za 15 kilometrov stran od trenutnih bojnih linij in tako vzpostavili 30-kilometrski demilitarizirani pas. Dogovor v devetih točkah še določa, da naj bi nadzor nad premirjem prevzeli opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).