Med ubitimi turisti so državljani Poljske, Italije, Nemčije, Španije, Francije in Južnoafriške republike. Ubita sta bila tudi en domačin in policist.

Po napadu so muzej takoj obkolili pripadniki varnostnih sil, ki jim je uspelo evakuirati nekatere obiskovalce. V operaciji, ki je sledila, so bili ubiti napadalca in en policist, vsi zajeti talci pa so bili osvobojeni.

Muzej Bardo leži ob poslopju tunizijskega parlamenta, kjer je prav v tem času potekala razprava o protiteroristični zakonodaji, po napadu pa so poslopje evakuirali. Po besedah enega izmed poslancev naj bi bilo med streljanjem ranjenih tudi več ljudi v parlamentu.

Po napadu se je v spontanem shodu na ulicah Tunisa zbrala množica ljudi, ki so protestirali proti terorizmu.

Oblasti ugibajo, kdo je kriv za napad
Tunizijski premier Habib Esid je po končani policijski akciji povedal, da sta bila napadalca oblečena v vojaške uniforme in oborožena z avtomatskimi puškami. Na turiste sta začela streljati, ko so se ti pripeljali z avtobusom do muzeja. Nato sta jih nagnala v notranjost muzeja.

Po navedbah Essida je bilo še 24 ljudi ranjenih. Med njimi je 22 turistov iz Francije, Južne Afrike, Poljske, Italije in Japonske. Kot domnevajo mediji, naj bi šlo za turiste, ki so bili na križarjenju po Sredozemlju in so se ustavili v Tunisu. Kot je sporočila italijanska družba Costa Crociere, je v tunizijski prestolnici danes pristala njihova Costa Fascinosa s 3161 potniki na krovu.

Tunizijske oblasti še ugibajo, kdo je odgovoren za napad. Esid je povedal, da iščejo še dva ali tri pomočnike obeh napadalcev.

Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini je za napad obtožila Islamsko državo. Po njenih besedah bo to še okrepilo odločnost EU-ja za sodelovanje z njegovimi partnerji pri soočanju s teroristično grožnjo.

Slovenskih državljanov ni med žrtvami ali ranjenimi
Po dosedanjih podatkih slovenski državljani niso bili udeleženi v napadu. Slovensko veleposlaništvo v Rimu, ki je pristojno za Tunizijo, je sporočilo, da doslej ni prejelo nobenega podatka o tem, da bi bili v incidentu udeleženi tudi slovenski državljani.

Omenjeni muzej je ena izmed glavnih turističnih znamenitosti v tunizijski prestolnici in se ponaša z bogato zbirko antičnih umetnin.

Tunizija velja za zibelko arabske pomladi, vala ljudskih vstaj v arabskih državah, kot so sosednja Libija in Egipt ter Sirija in Jemen. Množični protesti so v Tuniziji z oblasti odnesli predsednika Ben Alija, ki je bil na oblasti več kot dve desetletji.

Velik udarec za turizem
S sprejetjem nove ustave in izvedbo mirnih volitev se je Tunizija izognila kaosu, ki je zajel druge arabske države, kjer so bili priča revolucijam. Vseeno je po zamenjavi oblasti vzniknilo kar nekaj skrajnih islamskih skupin, številni Tunizijci pa so odšli na bojišča v Siriji in Iraku, kjer se borijo v vrstah skrajnežev Islamske države in oblasti se bojijo varnostne grožnje ob njihovi vrnitvi v domovino.

Pred arabsko pomladjo je bila Tunizija priljubljena destinacija za evropske turiste, turizem je predstavljal znaten del prihodkov države. Napad na muzej bo zagotovo pomenil udarec naporom pri oživitvi turistične panoge, s katero nove oblasti upajo na oživitev gospodarstva te severnoafriške države.

Tunizija je bila sicer že pred ljudsko revolucijo priča terorističnim napadom, najhujšemu leta 2002, ko je bilo na priljubljenem turističnem otoku Džerba v samomorilskem napadu Al Kaide na tamkajšnjo sinagogo ubitih 21 ljudi.