Zaradi negotovih gospodarskih razmer, naraščajoče brezposelnosti in vse višjih davkov se je v Rigi na shodu proti desnosredinski vladi premierja Ivarsa Godmanisa zbralo okoli 10.000 protestnikov, kar je največ po letu 1991, ko se je država osamosvojila. Protestniki so zahtevali odstop vlade in razpis predčasnih volitev.

Protesti so potekali mirno, vendar se je na koncu iz množice izločila skupina nekaj sto izgrednikov, ki se je odpravila proti parlamentu in skušala zavzeti poslopje, a so jih s solzivcem razgnali policisti.

"Ljudje so slabe volje zaradi vsega"
Ko predvsem mladim nasilnežem ni uspel vdor v parlament, so se odpravili na pohod po starem delu mesta in pri tem uničevali izložbe trgovin, plenili in zažigali policijske avtomobile. Razmere so se umirile šele, ko so prišle policijske okrepitve. Policija je aretirala 126 protestnikov, medtem ko je bilo ranjenih okoli 30 protestnikov in trije policisti.

"Država je v krizi in ljudje so začeli postajati slabe volje zaradi vsega. Tako velikega protesta v Rigi še nisem videla," je dejala 20-letna študentka Ance Brasma.

Latvija je bila še lani eno najhitreje rastočih evropskih gospodarstev, a nato je prišla svetovna gospodarska kriza in stvari so se drastično spremenile, tako je morala vlada pri Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) najeti za 7,5 milijarde evrov posojila. Dogovor določa omejitev javne porabe, vendar vlada obljublja, da zaradi tega socialna pomoč ne bo trpela.

G. V.