Policistom je po približno pol ure in kakih desetih odvrženih šokgranatah le uspelo ustaviti naval migrantov ter prevzeti nadzor nad položajem.

Na nikogaršnji zemlji med Grčijo in Makedonijo je v četrtek obtičalo okoli 2.000 beguncev in migrantov na svoji poti v zahodno Evropo. Trenutno naj bi jih bilo na tem območju še okoli 1.500. Tisti, ki jim je uspelo prečkati mejo v Makedonijo, so se zatekli v mesto Gevgelija, kjer naj bi poskušali najti taksi ali kakšno drugo prevozno sredstvo za pot proti Srbiji.

Izredne razmere
Makedonija je v četrtek razglasila izredne razmere in zaprla svojo južno mejo za migrante in begunce. Potem ko so se zgodili incidenti med policijo in migranti, pri čemer je policija uporabila solzivec, najmanj osem migrantov pa je bilo lažje ranjenih, se je Skopje odločilo, da določenemu številu "ranljivih" migrantov vendarle dovoli prečkanje meje. V petek zvečer so skupine po nekaj deset migrantov začele vstopati v Makedonijo in danes z vlaki nadaljevale pot proti severu.

Na makedonsko vlado sicer letijo ostre kritike glede načina, kako se je obmejna policija s pomočjo gumijevk, solzivcev in ščitov spopadla z valom obupanih pribežnikov. A Skopje vztraja, da so morali ukrepati, ker je mejo prečkalo tudi do 3.500 beguncev dnevno, niso pa s pribežniki ravnali neprimerno.
Približno 2.000 večinoma sirskih migrantov je noč preživelo na tleh v dežju in mrazu na nikogaršnji zemlji med Grčijo in Makedonijo. Videti so obupani, otroci pa v solzah. Nekateri begunci so vzklikali na pomoč, medtem ko je policija ponoči podvojila žično ograjo ob 50 kilometrov dolgi gozdnati meji, ki jo varuje vojska. Begunci so tam od četrtka, medtem se jim je na poti na Zahod pridružilo še na stotine drugih, na grški strani pa jih je opaziti še več sto na poti proti meji.

Pribežniki, večinoma z Bližnjega vzhoda, skušajo iz Grčije prek Makedonije doseči severne in zahodne države EU-ja, kjer si obetajo boljšega življenja in nove priložnosti. A pot do tja je težka, v zadnjem času pa je zaradi velikega navala beguncev položaj na evropskih mejnih prehodih dosegel kritično točko, tako da je Makedonija že razglasila izredno stanje.

Ravnanje kot z izgredniki
Po navedbah organizacije Amnesty International je makedonska policija s pribežniki ravnala, kot da bi šlo za izgrednike, ne pa begunce, ki bežijo pred vojnami in pregonom, Zdravniki brez meja pa so sporočili, da so oskrbeli deset ljudi, ki so jih poškodovale šokbombe, ki so jih izstrelili makedonski vojaki blizu grške obmejne vasi Edomeni.

Makedonski zunanji minister Nikola Poposki je za BBC dejal, da ni videl nobenih posnetkov, da bi policija ljudi pretepala, da pa so morali "posredovati", potem ko se je položaj "dramatično poslabšal".

"Makedonija nedvomno ni kraj, kjer bi se s temi ljudmi grdo ravnalo. A v zadnjih nekaj dneh smo bili priča dramatičnemu porastu pritoka migrantov - od 3.000 do 3.500 na dan jih pride, kar je številka, s katero se država nečlanica EU-ja z dvema milijonoma prebivalcev in omejenimi sredstvi nikakor ne more spoprijeti," razlaga minister, ki pojasnjuje, da jim zato ni preostalo drugega, kot da nadzor nad nezakonitimi prestopi meje poostrijo. "Glede na manko sredstev in število prebivalcev smo se s to krizo spoprijeli na precej dostojen način."

Poposki je dejal, da se morajo vsi pribežniki ob vstopu v Makedonijo registrirati, nato pa imajo 72 ur, da se odločijo, ali bodo zaprosili za azil ali pa bodo nadaljevali pot na zahod, poroča BBC.

Pozivi ZN-a
Medtem je ZN-ova agencija za begunce (UNHCR) izrazila zaskrbljenost nad "tisočimi ranljivih pribežnikov in beguncev, še posebej ženskami in otroki, zbranimi na grški strani meje v vse slabših razmerah".

UNHCR je ob tem pozval Makedonijo, naj vzpostavi "dostojno in mirno" upravljanje svojih meja, Grčijo pa, da okrepi postopke za registracijo in sprejem pribežnikov na svoji strani meje. UNHCR je še dodal, da mu je Makedonija zagotovila, da ne nameravajo zapreti svojih meja.

Samo v Grčiji je na njenih obalah od januarja pristalo skoraj 160.000 ljudi, pri čemer jih je 50.000 prispelo samo v zadnjem mesecu. Pribežniki prihajajo v Evropo z Bližnjega vzhoda, Afrike in Azije, pri čemer je več 10.000 takih, ki bežijo pred dolgoletno vojno v Siriji.