"Dogodki v Ukrajini delujejo bolj pogrom kot revolucija," je med obiskom v Armeniji dejal Putin, ki je prepričan, da so protesti povezani z notranjepolitičnimi boji in gre za "napačen start" predsedniških volitev, ki bodo leta 2015.

Ruski predsednik tudi ocenjuje, da so proteste pripravili zunanji igralci. "Vidimo, kako dobro organizirane skupine so vpletene," je dejal in dodal, da gre za "poskus destabilizacije zakonite vlade".

Na tisoče proevropskih protestnikov, ki so nezadovoljni, ker so oblasti po posredovanju Rusije zavrnile podpis pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo, je v ponedeljek blokiralo sedež vlade, da bi jo tako prisilili k odstopu.

Gre za največje proteste v Ukrajini po oranžni revoluciji leta 2004. V nedeljo se je v Kijevu zbralo na deset tisoče protestnikov in nekateri so se tudi spopadli s policijo. Več ljudi je bilo ranjenih.

Predsednik države Viktor Janukovič, v katerega je zaradi zavrnitve dogovora z EU-jem uperjena jeza protestnikov, je udeležence protestnih shodov pozval k mirnemu protestiranju. Tako protestnike kot policijo je pozval k spoštovanju zakonov.

"Vsak slab mir je boljši kot dobra vojna," je dejal Janukovič, medtem ko je ukrajinski premier Mikola Azarov opozicijske stranke obtožil, da živijo v iluziji, če mislijo, da bodo strmoglavile trenutno oblast.

Policija je obljubila, da se v dogajanje kljub sodni prepovedi množičnih zborovanj v Kijevu ne bo vmešavala, kljub temu pa je bilo v spopadih v nedeljo ranjenih nekaj deset ljudi, pa tudi policistov.

Cilj protestnikov - ustaviti delo vlade
V noči z nedelje na ponedeljek so protestniki - proteste so poimenovali EuroMaidan po Trgu neodvisnosti, ki ga imenujejo Maidan Nezaležnosti -, napovedali, da bodo poskušali priti v čim več vladnih stavb, da bi tako ustavili njihovo delo. "Ostali bomo, dokler vlada ne odstopi," je dejal Oleksandr Turčinov iz stranke Batkivščina.

Na kijevskih ulicah je prenočilo okoli 5.000 ljudi, mnogi so si na osrednjem trgu v bran postavili železne ograje in velike vojaške šotore, s čimer so napovedali, da ne mislijo kmalu odnehati. Zjutraj so se odpravili proti sedežu vlade. Eden izmed opozicijskih voditeljev Jurij Lucenko je pozval protestnike, naj ostanejo mirni in naj ne nasedajo provokacijam.

Mnogi so se zaprli v mestno hišo. Med njimi je tudi ruski opozicijski aktivist in mož zaprte članice skupine Pussy Riot Nadežde Tolokonikove, Pjotr Verzilov, ki je dejal, da je v hiši več sto protestnikov, med njimi tudi več tujcev. "Aktivisti so mestno hišo spretno spremenili v nekakšen sedež protestnikov," je dejal.

Vsedržavna stavka?
Podatki o tem, koliko ljudi je protestiralo proti dejanjem Janukoviča, se še vedno močno razlikujejo, pojavlja se številka od 100.000 pa do 500.000. Najhujši spopadi so potekali v bližini predsedniške palače, kjer je skupina protestnikov policijski kordon skušala razbiti kar z buldožerjem.

Opozicija je pozvala tudi k vsedržavni stavki, vztraja pa, da z ulic ne bodo odšli, dokler ne bo izpolnjena njihova glavna zahteva - padec celotne vlade na čelu s predsednikom.

Predsednik parlamenta Vlodimir Ribak je dejal: "Predsednik Janukovič je na strani ljudi, ki imajo pravico do mirnih zborovanj in izražanja svojih misli."

Janukovič vztraja, da si Ukrajina ne more privoščiti, da bi zaradi približevanja Evropski uniji žrtvovala ugodne trgovinske sporazume z Rusijo, je pa napovedal, da bo vseeno "storil vse, da bi pospešil proces približevanja EU-ju".

To so najhujši protesti po oranžni revoluciji pred devetimi leti, ko so protestniki na ulicah zahtevali razveljavitev izidov predsedniških volitev. Po dveh mesecih zborovanj in stavk je ukrajinsko vrhovno sodišče volilne izide razveljavilo in za zmagovalca namesto Viktorja Janukoviča razglasilo Viktorja Juščenka.