Na ta način nameravajo francoske oblasti ublažiti gnečo v francoskih zaporih, ki je ena največjih v Evropi. V francoskih zaporih je namreč 69.000 zapornikov, s čimer je Francija na petem mestu za Rusijo, Turčijo, Poljsko in Veliko Britanijo, Reuters navaja podatke World Prison Briefa, ki vključujejo 57 evropskih držav (vključene so tudi Rusija in države nekdanje Sojetske zveze). V povprečju je v francoskem zaporu, kjer je prostora za 100 jetnikov, tam nastanjenih 115 ljudi. Iz nekaterih pariških zaporov poročajo, da se v nekaterih celicah gnetejo tudi po trije zaporniki ali več.

V predvolilni kampanji je Macron napovedal, da bodo v času njegovega mandata zgradili 15.000 novih zaporniških celic, zdaj pa pravi, da je iz tehničnih razlogov mogoča gradnja "le" 7.000.

Da bi zmanjšali gnečo, je francoski predsednik napovedal tudi uvedbo alternativnih možnosti prestajanja kazni, torej tudi zunaj zapora, kar bi prišlo v poštev za lažje prestopnike. Tako ne bo več zaporne kazni za manj kot mesec dni, tisti, ki bodo obsojeni na zaporno kazen, ki bi trajala od enega do šest mesecev, pa bodo večinoma kazen odslužili doma, pri čemer bodo morali imeti elektronsko zapestnico. Na ta način bo storjen prvi korak za zmanjšanje gneče. Kazni, povezane z uživanjem mamil, se bodo iz zapornih v večini primerov spremenile v denarne, je še napovedal Macron.

Januarja protesti paznikov
Spremembe je Macron predstavil, potem ko je državo v zadnjih mesecih pretreslo več napadov, v katerih so se zaporniki znesli nad pazniki. Konec januarja je sledil vsedržavni protest paznikov, ki opozarjajo, da nasilje v zaporih uhaja izpod nadzora, njihove delovne razmere pa so nevzdržne. Vlada je v odgovor za boljše izobraževanje paznikov in višje plače ponudila 30 milijonov dolarjev. Prav tako je napovedala, da bodo islamistične skrajneže, ki so za zapahi, ločili od drugih zapornikov.

Po besedah tiskovnega predstavnika vlade Benjamina Griveauxa je okoli tretjina zapornikov za rešetkami manj kot leto. "Za številne od njih je odhod v zapor dejansko 'najboljši način', da postanejo stalni prestopniki," je povedal v pogovoru za radio RMC in zdajšnji sistem opisal kot nerazumljiv.

V Veliki Britaniji in ZDA, ki imajo z več kot 2,2 milijonoma zaprtih (podatki so za leto 2013) največ zapornikov na svetu, se vse pogosteje omenja privatizacija zaporov, s čimer želijo znižati stroške in izboljšati učinkovitost. Macron se o tej možnosti ni izrekel.