Cilj je torej pred parlamentarnimi volitvami leta 2022 zmanjšati število poslancev s trenutnih 577 na 404 in število senatorjev s 348 na 244. Ukrep je v skladu z obljubami predsednika Emmanuela Macrona, da "korenito spremeni" način vodenja francoske vlade.

Sredinski Macron, ki se - preden je bil izvoljen za predsednika - ni nikoli potegoval za kak voljeni položaj in se je oglaševal kot "politični avtsajder", je lani v govoru v Versaillesu dejal, da si za delovanje francoske politike želi "radikalno novo pot" in učinkovitejšo obliko vlade.

A Macronove obljube ustavnih in institucionalnih sprememb v Franciji so se izkazale za pereče in bi še vedno lahko naletele na nasprotovanje v senatu. Vlada namreč potrebuje podporo senata, če želi reforme sprejeti.

Senat, ki ga vodi desna opozicija, je kritičen do dela predsednikovega načrta, zato je morala vlada sprejeti kar nekaj kompromisov.

Francoska vlada namerava v sklopu reform tudi preprečiti, da bi politiki služili tri zaporedne mandate na istem izvoljenem položaju. Župani z mesti z manj kot 9.000 prebivalci bodo iz tega odloka izvzeti, kar je bil eden izmed pogojev senatne desnice.