Francoski senat je v luči protestov s 185 glasovi za in 156 proti zaostril predlog reforme trga dela. Predlog se bo predvidoma v izglasovani obliki vrnil v spodnji dom parlamenta, narodno skupščino, tam pa bo francoska vlada spet pred težko nalogo zagotoviti zadostno podporo za sprejetje reforme.

Zaostritev predloga je bila pričakovana, saj ima v senatu večino desnosredinski pol francoske politike, ta pa je glasovanje izkoristil za oris obsežnih reform delovne zakonodaje, ki jih načrtuje po morebitni zmagi na predsedniških volitvah prihodnje leto.

Med drugim senat predlaga preprosto ukinitev določila o 35-urnem tedenskem delovniku, ki ga je takratna levosredinska vlada uvedla na začetku tisočletja. Pri določanju dolžine delovnika naj bi po predlogu senata več besede dobili delodajalci in delojemalci na ravni podjetij. Če jim ne bo uspelo, pa naj bi na državni ravni kot norma za polni delovni čas veljal 39-urni delovnik. Predlagane spremembe glede delovnega časa predvidevajo tudi odpravo zgornje meje 24 ur za pogodbe za skrajšani delovni čas.

Senat je predlog spremenil tudi pri določilih o sindikalnem dialogu v gospodarskih družbah, in zahteve omilil za manjša podjetja, ponovno je uvedel tudi zgornjo mejo odškodnine, ki jih delovno in socialno sodišče lahko predpiše v primeru prekinitve delovnega razmerja brez utemeljene argumentacije. Prav tako je omilil predlagana določila, ki bi delavcem podelila pravico, da zunaj delovnega časa niso dostopni prek mobilnega telefona ali računalnika, sprejel pa je tudi še kar nekaj drugih sprememb.

Predlogi bližje interesom delodajalcev
Iz krogov ministrice za delo Myriam El Khomri je že prišla ocena, da senatna različica pomeni precejšnjo spremembo glede na predlog, ki ga je vlada skozi narodno skupščino spravila z ustavnim določilom, ki ji omogoča sprejem zakona brez potrditve v parlamentu, nato pa preživela še glasovanje o nezaupnici. Predlogi senatorjev naj bi bili tako bližji interesom delodajalcev.

Besedilo naj bi zdaj poskušala senat in narodna skupščina uskladiti v posebni komisiji. A razlike med obema domovoma bo zaradi različne politične večine skoraj nemogoče doseči, tako da se bo reforme znova lotil spodnji dom in ga začel na plenarni seji obravnavati predvidoma prihodnji teden. Tam bo vlada premierja Manuela Vallsa spet pred težko nalogo zbrati zadostno podporo v vrstah vladajočih socialistov in ostalih levih strank, da bi se tako izognil vnovični uporabi omenjenega ustavnega določila. Valls se bo sicer z voditelji sindikatov srečal v sredo in četrtek, vendar je nakazal, da ni pripravljen na dodatne spremembe besedila, ki ga je vlada do določene mere od prve obravnave v narodni skupščini že omilila.

Zaostritev že tako razgretega ozračja
Predlagana zaostritev, sprejeta v senatu, bi lahko še zaostrila že sicer razgreto ozračje v Franciji, ki ga je sprožila priprava reforme, s katero naj bi odgovorili na izzive visoke brezposelnosti. Ta vztraja pri okoli 10 odstotkih, pri mladih pa se povzpne na 25 odstotkov.

A javnost predlogom ni naklonjena, že tako zelo nizka priljubljenost vladajočih socialistov in predsednika Francoisa Hollanda pa je zaradi nje še bolj na udaru. Odkar se je 9. marca začel protestni val proti reformi, se je zvrstilo že 11 protestov in niz stavk. Številni protesti so se končali z nasiljem, najhuje je bilo 14. junija v Parizu.

Danes se je po navedbah policije shoda proti reformi udeležilo 15.000 ljudi, sindikati trdijo, da jih je bilo 55.000. 38 protestnikov je bilo aretiranih, potem ko so na poti do trga Place de l'Italie razdejali avtobusne postaje in prevračali smetnjake. Oblasti so na ulice poslale več tisoč policistov in vojakov, proti protestnikom pa so uporabili tudi solzivec.

Zaradi stavke nekaterih zaposlenih se je za en dan zaprl Eifflov stolp, saj, kot je sporočila uprava, niso mogli zagotoviti zadostne varnosti in storitev. Stavka tudi del osebja Air France, zato letalska družba opozarja na možnost odpovedi poletov in zamud.

Sedem sindikatov je danes predložilo "delne rezultate" javnomnenjske ankete o zakonskem osnutku, pri čemer 92 odstotkov od 700.000 vprašanih poziva k umiku osnutka.

Hollande je že prejšnji teden dejal, da bo njegova vlada storila vse, da bi uvedla reforme, ki jih kritiki označujejo za popolnoma neoliberalne, saj naj bi šle na roko poslovodjem in podjetjem, ogrožajo pa pravice delavcev.