V resoluciji, ki so jo poslanci spodnjega doma parlamenta sprejeli s 168 glasovi za in dvema proti, so francosko vlado pozvali, naj stori enako, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Besedilo resolucije so podpisali člani sedmih od desetih političnih skupin v narodni skupščini. Niso ga podpisali poslanci skrajno leve stranke Nepokorna Francija (LFI), komunistov in skrajno desnega Nacionalnega zbora (RN).

Poslanci LFI-ja se glasovanja niso udeležili, saj so menili, da obstajajo dvomi o genocidni naravi teh dogodkov po mednarodnem pravu. Komunisti pa so bili edini, ki so glasovali proti, saj so menili, da poslanci niso pristojni za presojanje teh dogodkov namesto zgodovinarjev in sodnikov.

V sprejeti resoluciji so poslanci priznali "genocidno naravo prisilne in načrtovane lakote, ki so jo leta 1932 in 1933 nad ukrajinskim prebivalstvom izvajale sovjetske oblasti". Ta dejanja so obsodili in "potrdili podporo ukrajinskemu ljudstvu v njegovem prizadevanju za priznanje množičnih zločinov, ki jih je nad njim zagrešil sovjetski režim".

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odločitev pozdravil kot zgodovinsko. Mednarodno skupnost je pozval, naj stori enako.

Gladomor je za genocid do zdaj priznalo 18 držav. Kot genocid ga je decembra lani priznal tudi Evropski parlament. Ukrajina, ki velja za žitnico Evrope, je v veliki lakoti v letih 1932–1933 izgubila od sedem do deset milijonov ljudi, ko je Sovjetska zveza v okviru kolektivizacije kmetijstva ukrajinskim kmetom zaplenila pšenico in druge pridelke. Po oceni nekaterih zgodovinarjev je Stalin želel s tem v tej takratni sovjetski republiki zatreti vsakršne zametke neodvisnosti.

Za Kijev je gladomor genocid, katerega namen je bil uničenje ukrajinskega naroda. Po smrti milijonov Ukrajincev so namreč oblasti takratne Sovjetske zveze na izpraznjena območja v Ukrajini naselile več deset tisoč družin iz Rusije, Belorusije in drugih delov države. Veliko lakoto je spremljala tudi politična represija stalinističnega režima nad Ukrajinci.

Moskva zavrača ukrajinsko različico dogodkov in jih umešča v širši kontekst lakote, ki je v 30. letih opustošila regije Srednje Azije in Rusije.