Spopadi v prestolnici Bangui so se začeli v sredo zvečer, ko so mesto napadli domnevni privrženci nekdanjega predsednika Francoisa Bozizeja, ki so ga marca letos strmoglavili uporniki, združeni v koalicijo Seleka.

V zadnjih tednih se nasilje stopnjuje in vse bolj dobiva značaj medverskega obračunavanja. Da bi zavarovali svoje skupnosti pred napadi večinoma muslimanskih upornikov iz Seleke, so namreč pripadniki krščanske večine oblikovali svoje zaščitne milice.

Večina prebivalstva v Srednjeafriški republiki, okoli 80 odstotkov, je kristjanov. Muslimanska manjšina živi pretežno na severu in se je dolga leta pritoževala, da jih osrednja oblast, ki je v rokah kristjanov, zapostavlja.

Voditelj Seleke Michael Djotodio se je ob prevzemu oblasti razglasil za prvega muslimanskega predsednika države v osrčju Afrike, ki spada med deset najrevnejših držav na svetu, čeprav se ponaša z obilico naravnih bogastev, med drugim z zlatom, diamanti in uranom.

Trupla na ulicah
Do petka zvečer je Rdeči križ naštel 281 trupel, a mrtvih je po njihovih navedbah še več. Nekaj sto prestrašenih prebivalcev se je zateklo na letališče, ki ga varujejo francoski vojaki.

Spopadi so se z glavnih ulic preselili v soseske, ki so priča maščevalnim obračunavanjem različnih milic. Na ulicah se kopičijo trupla, saj je v nekaterih predelih preveč nevarno, da bi jih lahko odpeljali v prepolne mrtvašnice.

Varnostni svet ZN-a je v četrtek odobril vojaško posredovanje afriških in francoskih sil v nekdanji francoski koloniji, kjer je imel Pariz za varovanje lastnih interesov do zdaj nameščenih okoli 450 svojih vojakov.

V Srednjeafriško republiko prihaja dodatnih 1.200 vojakov, ki bodo ob pomoči afriških kolegov skušali zaustaviti začaran krog nasilja, a za stabilizacijo razmer zunaj prestolnice bi potrebovali še več vojakov, opozarjajo poznavalci.

Prvi francoski vojaki že patruljirajo po ulicah Banguija in nad mestom je opaziti francoska vojaška letala ter helikopterje.

Drugo letošnje posredovanje Pariza
Francoski predsednik Francois Hollande je v petek na srečanju z voditelji nekdanjih francoskih kolonij v Parizu dejal, da kriza v Srednjeafriški republiki še bolj poudarja potrebo po oblikovanju afriških enot za krizno posredovanje.

"Afrika mora biti gospodar svoje usode, in to pomeni nadzor nad lastno varnostjo," je dejal. To je letos za Francijo že drugo vojaško posredovanje v Afriki, potem ko so na začetku leta na severu Malija preprečili napredovanje upornikov, povezanih z Al Kaido.

Francija ima dolgo in pogosto sporno zgodovino posredovanja v svojih nekdanjih afriških kolonijah. V zameno za donosne posle je Pariz podpiral številne diktatorske režime in pomagal pri njihovem obstoju ali strmoglavljenju, ko so postali preveč samovoljni in neposlušni.

Srednjeafriška republika je bila od svoje osamosvojitve izpod francoskega kolonialnega jarma leta 1960 priča osmim državnim udarom, pri katerih so bolj ali manj prikrito vedno sodelovali tudi francoski vojaki.