V štirimesečni misiji ugotavljanja dejstev skupina evropskih poslancev ni našla dokončnega dokaza, da bi bil Frontex neposredno vpleten v primere nasilnega ali množičnega vračanja prebežnikov na mejah.

So pa ugotovili, da je agencija našla dokaze, ki podpirajo domneve o kršenju temeljnih pravic v državah članicah, s katerimi je sodelovala, vendar jih ni ustrezno naslovila ali se ustrezno ter učinkovito odzvala.

"Posledica tega je, da Frontex ni preprečil kršitev ali zmanjšal groženj nadaljnjih kršitev temeljnih pravic," piše v poročilu, ki ga bodo evropski poslanci uradno predstavili danes. Kopijo poročila je pridobil in o tem prvi poročal portal Politico.

Lani je več medijev poročalo o domnevni vpletenosti Frontexa v nezakonito vračanje prosilcev za azil na zunanjih mejah EU-ja. Agencija je bila tudi tarča kritik zaradi interne neorganiziranosti in kaosa glede procesa rekrutiranja. Ravnanje Frontexa je sicer vzel pod drobnogled tudi evropski urad za boj proti goljufijam Olaf.

Frontex priznava, da je "treba nadgraditi mehanizem poročanja"

Sorodna novica Ali Frontex nezakonito vrača prebežnike? Preiskava ni prišla do dokončnih ugotovitev

Tiskovni predstavnik Frontexa je v odzivu dejal, da agencija "pozdravlja poročilo", in dodal, da "bodo priporočila temeljito proučena in ustrezno ovrednotena".

"V zadnjih petih letih je agencija doživela izjemno preobrazbo in rast odgovornosti pod izvršnim direktorjem," je še sporočil tiskovni predstavnik. "Priznavamo, da je treba nadgraditi naš mehanizem poročanja, da ne bi prišlo do morebitnih kršitev temeljnih pravic, pa tudi, da je operativno poročanje nadgrajeno na pričakovano raven," je dodal.

Frontex je trenutno v procesu obsežne razširitve svojih sil, saj naj bi v prihodnjih letih vzpostavili enoto 10.000 stalnih mejnih stražarjev. Regulacije jim hkrati nalagajo zaposlitev 40 "nadzornikov temeljnih pravic", kar bi morali storiti do 5. decembra, a se je proces podaljšal.

Direktor Frontexa Fabrice Leggeri je v preteklosti večkrat zavrnil, da je Frontex sodeloval pri vračanju prebežnikov in dodal, da ni dokazov, da so agenti sodelovali v nezakonitih dejavnostih.

Mešani odzivi evropskih poslancev

V Evropskem parlamentu so februarja zagnali delovno skupino za preiskavo evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex, v kateri je 14 evropskih poslancev, vodi pa jo evropska poslanka z Malte Roberta Metsola (EPP).

V poročilu so bili kritični, da je več akterjev, med njimi nevladne organizacije in uradi, opozarjalo na kršenje temeljnih pravic na mejah, a Frontex tega ni upošteval. Nezadovoljstvo so izrazili tudi zaradi zamud pri rekrutiranju nadzornikov temeljnih pravic.

Po mnenju evropske poslanke Lene Düpont (EPP) je Frontex še vedno agencija, ki jo Evropska unija nujno potrebuje za varovanje zunanjih meja, so sporočili iz politične skupine EPP. Po njenem mnenju sicer obstaja prostor za izboljšave na področju notranjega upravljanja, večjih kršitev temeljnih pravic pa niso zaznali, je dodala.

Na drugi strani je evropska poslanka Bettina Vollath (S & D) poudarila, da Frontex ni primerno obravnaval dokazov, ki jih je prejel. Pozvala je k politični resoluciji Evropskega parlamenta, ki bo podala jasna priporočila za izboljšavo agencije.