Dvodnevni vrh skupine G20 se bo začel v soboto, že v petek pa so v Rim prispeli mnogi svetovni voditelji, za katere bo to največje srečanje v živo po začetku pandemije covida-19, ko so zasedanja potekala predvsem virtualno.
Vrh spremljajo strogi varnostni ukrepi, med drugim Italija na vseh vstopnih točkah znova izvaja mejni nadzor. Med vrhom G20 so napovedani tudi številni protesti, od nasprotnikov covidnih ukrepov, podnebnih aktivistov, protiglobalistov do skrajnih desničarjev.
Dnevni red dvodnevnega srečanja je zelo poln. Poleg podnebnih ambicij bodo na vrhu rimske agende zagotovo izzivi gospodarskega okrevanja po pandemiji covida-19, od inflacije, hitro rastočih cen energentov in težav v dobavnih verigah do upočasnitve gospodarske rasti Kitajske.
Poleg tega naj bi voditelji G20 potrdili dogovor o uvedbi 15-odstotnega minimalnega davka na korporacije.
Na petkovem srečanju so finančni in zdravstveni ministri izrazili željo, da bi do konca letošnjega leta cepili najmanj 40 odstotkov prebivalstva v vseh državah na svetu in 70 odstotkov do sredine leta 2022.
Ministri so v skupni izjavi zapisali, da bodo za cilj 70-odstotne precepljenosti okrepili dobave cepiv in osnovnih medicinskih pripomočkov za države v razvoju ter odpravili logistične in finančne ovire za doseganje teh ciljev.
Na srečanju so ustanovili tudi finančno-zdravstveno delovno skupino z namenom, da bi okrepili dialog in svetovno sodelovanje o vprašanjih pripravljenosti in odzivov na pandemije.
Finančni ministri, med njimi slovenski Andrej Šircelj, so se sestali v živo, zdravstveni, med katerimi je bil tudi Janez Poklukar, pa po video povezavi.
Oba slovenska ministra sta na pogovorih sodelovala v vlogi predsedujočega Svetu EU, v svojih nastopih pa sta se med drugim strinjala s potrebo po izboljšanju sodelovanja finančnega in zdravstvenega področja. Poklukar se je poleg tega zavzel, da morajo prizadevanja za izboljšanje pripravljenosti in odzivanja na pandemijo temeljiti na osrednji vlogi WHO, in izpostavil podporo EU sklenitvi mednarodne pogodbe o pandemijah.
Vrh skupine G20 spremljajo strogi varnostni ukrepi, med drugim Italija na vseh vstopnih točkah znova izvaja mejni nadzor. Med vrhom G20 so napovedani tudi številni protesti, od nasprotnikov covidnih ukrepov, podnebnih aktivistov, protiglobalistov do skrajnih desničarjev.
Srečanja najmočnejših 20 gospodarstev v živo ni bilo že več kot leto in pol. V Rim pred Glasgowom tako prihaja večina svetovnih voditeljev razen kitajskega predsednika Ši Džinpinga, ki bo sodeloval prek videopovezave.
Voditelji naj bi potrdili 15-odstotni davek na korporacije
Dnevni red dvodnevnega vrha je zelo poln. Poleg podnebnih ambicij bodo na vrhu rimske agende zagotovo izzivi gospodarskega okrevanja po pandemiji covida-19, od inflacije, hitro rastočih cen energentov in težav v dobavnih verigah do upočasnitve gospodarske rasti Kitajske.
Poleg tega naj bi voditelji G20 potrdili dogovor o uvedbi 15-odstotnega minimalnega davka na korporacije.
Biden pri papežu
Nekateri svetovni voditelji so se pred sobotnim vrhom srečali s papežem Frančiškom, med drugimi tudi ameriški predsednik Joe Biden.
Po srečanju, ki je trajalo več kot dobro uro, so sledili politični pogovori v širšem krogu, tudi z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom.
Ameriškega predsednika so ob začetku večdnevnega potovanja po Evropi sprejeli vatikanski dostojanstveniki pred Apostolsko palačo. Sprva je bilo sicer predvideno, da bo Bidnovo srečanje s papežem za zaprtimi vrati trajalo manj kot uro. Po pogovorih s Frančiškom se je Biden sestal tudi z vatikanskim državnim sekretarjem kardinalom Pietrom Parolinom.
Pogovori s Frančiškom naj bi se med drugim osredotočili na boj proti pandemiji covida-19, podnebne spremembe in globalni boj proti revščini, so pred avdienco sporočili iz Bele hiše.
Ali je kateri od voditeljev odprl vprašanje o umetni prekinitvi nosečnosti, o čemer so mediji ugibali pred srečanjem, za zdaj ni znano. Bidnova vlada podpira pravico do splava, kar je v nasprotju s stališčem katoliške cerkve. Papež se je distanciral od pritiska konservativnih ameriških škofov, da zavrnejo obhajilo politikom, ki podpirajo pravice do splava, kar bi vključevalo tudi Bidna. Papež je poudaril, da morajo biti škofje pastirji in ne politiki.
Bidna, ki je šele drugi katoliški predsednik v zgodovini ZDA, je v Vatikanu spremljala njegova soproga Jill, oblečena v črno obleko in tančico, kot je tradicionalno ob srečanju s papežem.
Frančišek je Bidnu podaril keramičen kipec Romar ter dokumente o njegovem papeževanju. Biden je Frančišku podaril leta 1930 ročno izdelano papeško pregrinjalo, poroča italiAnsa.
Pri tem navaja, da je pogovor med Bidnom in papežem trajal uro in petnajst minut. Srečanje Frančiška z nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom leta 2017 je trajalo pol ure, z Barackom Obamo leta 2014 pa 50 minut.
Biden, ki redno zahaja v cerkev, velja za predanega katoličana. Vatikan je prvič obiskal leta 2016, leto po tragični smrti sina Beauja.
Glajenje spora med ZDA in Francijo
Biden se je prvič po sporu zaradi avstralske septembrski odpovedi napovedanega milijardnega nakupa francoskih podmornic srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.
Avstralija je od milijardnega posla odstopila, potem ko je skupaj z ZDA in Veliko Britanijo oblikovala novo zavezništvo Aukus. Obenem se je namesto francoskih konvencionalnih odločila kupiti ameriške jedrske podmornice.
Biden je francoskemu kolegu priznal, da so ZDA ravnale "nerodno" in ne prav spoštljivo, ko so si podmorniški posel z Avstralijo zagotovile za hrbtom Francije. "Imel sem vtis, da je bila Francija s tem, da se ta posel ne bo izpeljal, seznanjena že zdavnaj," je še pojasnil novinarjem po srečanju s francoskim kolegom.
Obenem je znova zatrdil, da ZDA nimajo boljšega zaveznika, kot je Francija. Označil jo je kot "izredno cenjeno partnerico" ter močno državo, ki sledi istim vrednotam kot ZDA.
Macron je pozdravil "konkretne odločitve", ki so bile sprejete po sporu zaradi nakupa podmornic in so sprožile proces obnove zaupanja med Francijo in ZDA. Kot primer teh odločitev je izpostavil posvetovanja obeh držav v minulih tednih in odločitve o skupnem ukrepanju na področjih, kot so podnebje, obramba in inovacije.
Podnebni vrh v Glasgowu
V nedeljo se dogajanje seli v Glasgow, kjer bo potekala velika podnebna konferenca COP26 pod okriljem Združenih narodov. Biden namerava poudariti, da so ZDA nazaj v boju proti podnebnim spremembam, potem ko je njegov predhodnik Donald Trump državo povlekel iz pariškega podnebnega sporazuma.
Papež svetovne voditelje pozval k učinkovitemu odzivu na podnebno krizo
Podnebne spremembe in pandemija covida-19 so razkrile globoko ranljivost in številne dvome o gospodarstvih in družbi, je poudaril poglavar Rimskokatoliške cerkve. Kriza predstavlja izziv za sprejemanje radikalnih odločitev, ki niso lahke.
Na krize se je mogoče odzvati z izolacionizmom, protekcionizmom in izkoriščanjem, a je v njih mogoče videti tudi priložnost za spremembe, je dejal papež. Najpomembnejša lekcija iz krize je zavedanje, da je treba nekaj zgraditi skupaj in porušiti vse politične zidove, za katerimi se lahko skrijemo. "Iz krize ne moreš priti sam," je poudaril Frančišek.
Papež se je na začetku oktobra pridružil skoraj 40 verskim voditeljem v pozivu k "nujnemu, radikalnemu in odgovornemu ukrepanju" na COP26 za drastično omejitev toplogrednih plinov.
84-letni papež se konference v Glasgowu sicer osebno ne bo udeležil. Sveti sedež je sporočil, da bo vatikansko delegacijo vodil državni sekretar kardinal Pietro Parolin.
Frančišek se bo danes in v soboto srečal z več svetovnimi voditelji ob robu vrha G20 v Rimu, med drugim z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, južnokorejskim predsednikom Mun Dže Inom in indijskim premierjem Narendro Modijem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje