Vrh predstavnikov držav članic G8 bo v Torontu od 25. do 27. junija. Na fotografiji nemška kanclerka Angela Merkel, britanski premier David Cameron in ameriški predsednik Barack Obama. Foto: EPA
Vrh predstavnikov držav članic G8 bo v Torontu od 25. do 27. junija. Na fotografiji nemška kanclerka Angela Merkel, britanski premier David Cameron in ameriški predsednik Barack Obama. Foto: EPA
Protestniki G8 G20 Kanada
Kanadska policija je posebej za zagotavljanje varnosti na vrhu G20 ustanovila posebno 20.000-člansko varnostno enoto, podobno, kot so storili letos februarja za olimpijske igre v Vancouvru. Na fotografiji protestniki v Torontu. Foto: EPA
G8 in G20: Kako iz krize?
G8 z novimi obljubami


Predstavniki držav G8 (ZDA, Nemčija, Japonska, Velika Britanija, Francija, Rusija, Kanada in Italija) so v Huntsvillu prav tako sklenili, da izraelska blokada Gaze "ni vzdržna". Čeprav Severna Koreja zanika vpletenost v napad, je Varnostni svet Združenih narodov ugotovil, da je bil Pjongjang vendarle vpleten.
"Napad na južnokorejsko ladjo 26. marca letos, v katerem je umrlo 46 vojakov, obžalujemo. Hkrati pa Severno Korejo opozarjamo, da se izgogiba nadaljnjih napadov ali groženj Južni Koreji," so zapisali v poročilu.

Nova pomoč državam v razvoju
Voditelji G8 so sicer dosegli nov dogovor o petih milijardah pomoči, ki bi zmanjšale smrtnost mater in dojenčkov v državah v razvoju. A kaj, ko jso države G8 že leta 2005 obljubile, da bodo do letos razvojno pomoč povečale za 50 milijard dolarjev, do zdaj pa so jo le za 18 milijard. Na novinarsko vprašanje, zakaj bi se petim milijardam dolarjev za njegovo pobudo godilo kaj bolje, je kanadski premier Stephen Harper odgovoril, da zaradi proračunskih kriz voditelji obljub ne dajejo kar tako.

ZDA bi zapravljale, Evropa bi varčevala
G8 je sicer vodilno vlogo glede gospodarskih vprašanj že predal širšemu klubu G20, ki zajema 85 odstotkov vsega svetovnega gospodarstva. Niti na vrhu G8 niti na vrhu G20, ki se bo začel danes v Torontu pa analitiki ne pričakujejo konkretnega dogovora o tem, kako narediti korak naprej pri vzpodbujanju gospodarskega okrevanja po zadnji hudi krizi.

Obama je v petek prejel številne čestitke, ker je ameriški kongres končno dosegel dogovor glede predloga zakona o reformi finančnih regulacij. Vendar pa Obamova ideja o nadaljevanju deficitarne porabe v imenu gospodarske rasti ni naletela na naklonjenost pri evropskih kolegih, ki bi raje zdaj - še posebej zaradi lekcij iz Grčije in nekaterih drugih držav - malce bolj varčevali in znižali proračunske primanjkljaje.

Merkel: Treba je okrepiti gospodarsko rast
Nemška kanclerka Angela Merkel je vztrajala, da so evropski voditelji v pogovorih z ameriško stranjo o tem, kako po krizi okrepiti gospodarsko rast, dosegli napredek. Kot je zatrdila novinarjem, obstaja glede načrtov o zmanjšanju proračunskih primanjkljajev "vzajemno razumevanje". "Jasno sem povedala, da potrebujemo vzdržno rast ter da si rast in pametni varčevalni ukrepi niso nujno v navzkrižju. Razprava ni bila polemična, bilo je veliko vzajemnega razumevanja," je dejala.

Vrh spremljajo protesti
V Torontu je bilo v petek nekaj protestov, ki pa se niso končali z ranjenimi ali celo mrtvimi. Aretiranih je bilo manj kot deset ljudi. Protestniki pa so zmagali na sodišču, ki je policiji odredilo, da ne sme pretiravati z uporabo t. i. zvočnega topa. Gre za nov način nadzorovanja protestnikov, ki te - kot pove že ime - spravlja ob pamet z zvokom. Harper se medtem ubada s kritikami, da je samo za varovanje svetovnih voditeljev na dveh vrhovih proračunu nakopal 900 milijonov dolarjev stroškov.

G8 in G20: Kako iz krize?
G8 z novimi obljubami