Gambijska vlada je v izjavi za javnosti zapisala le to, da "Gambija ne bo nikoli več del neokolonialnih institucij, kot tudi ne institucij, ki so le podaljšek kolonializma". Zadnja država, ki je izstopila iz britanske Skupnosti narodov, je bil Zimbabve leta 2003.

Gambija ima že nekaj časa zelo napete odnose z Veliko Britanijo. Predsednik Yahya Jammeh, ki je prišel na oblast z državnim udarom leta 1994, je velesilo obtožil, da je na zadnjih volitvah podprla opozicijo.

Še pred tem pa je britanski urad za zunanje zadeve objavil poročilo, v katerem je Gambijo obtožil nespoštovanja človekovih pravic, neutemeljenih aretacij, nezakonite ukinitve časopisov in diskriminacije manjšin.

Avgusta letos pa je humanitarna organizacija Amnesty International Gambijo ostro kritizirala zaradi usmrtitve devetih zapornikov pred stelskim vodom.

Gambija razglasila samostojnost leta 1965
Čeprav je bila Skupnost narodov ustanovljena leta 1931, je svojo modernejšo obliko dobila leta 1949, ko so nekdanje britanske kolonije počasi postajale samostojne in si v skladu s tem oblikovale vlado. Gambija je razglasila samostojnost 18. februarja 1965.

V Skupnost narodov je bilo na prostovoljni osnovi vključenih 54 držav, za zdaj so po lastni volji izstopile tri države; Gambija, Irska in Zimbabve. Iz skupnosti je bil suspendiran Fidži. Sicer pa so prošnjo za vključitev vanj podale Alžirija, Madagaskar, Somalija, Južni Sudan, Sudan, Surinam in Jemen. Zadnje tri države, ki so se priključile skupnosti, so bile Ruanda (2009) ter Kamerun in Mozambik leta 1995.

Vodja skupnosti je angleška kraljica, ki se tokrat prvič po letu 1971 ne bo udeležila vrha, ki bo naslednji mesec na Šrilanki. 87-letna kraljica bo na vrh poslala svojega sina in prestolonaslednika princa Charlesa.