Dozdajšnji gambijski predsednik Yahya Jammeh pa še kar kljubuje na predsedniškem mestu, čeprav je na decembrskih volitvah presenetljivo izgubil proti malo znanem opozicijskemu kandidatu Barrowu.

Barrow bi moral priseči 19. januarja, vendar gambijski samodržec tudi po 22 letih vladanja ne želi zapustiti oblasti. Jammeha sicer podpira parlament, Barrowa pa je kot novega predsednika priznala mednarodna skupnost.

Takoj po objavi volilnih izidov je Jammeh sicer priznal poraz in obljubil miren prenos oblasti, a si je po tednu dni premislil in pod izgovorom "nesprejemljivih nepravilnosti" vložil pritožbo na vrhovno sodišče, ki bi po njegovih besedah moralo odločiti o volilnem izidu. Sam je dejal, da bo na oblasti ostal do novih volitev.

Mednarodna skupnost je obsodila sprenevedanje Jammeha, medtem ko je Zahodnoafriška gospodarska skupnost (ECOWAS) v skrajnem primeru zagrozila z vojaškim posredovanjem, če ne bo predal oblasti. ECOWAS je Varnostni svet ZN-a zaprosil za odobritev uporabe "vseh potrebnih sredstev" za odstranitev Jammeha. Varnostni svet je prizadevanja zahodnoafriških držav za ustoličenje Barrowa podprl, a poudarja, da bi morali najprej izčrpati vse politične napore.

Prisega v Senegalu
V sredo zvečer je Senegal na mejo z Gambijo razporedil vojake, v gambijsko prestolnico Banjul pa je na krizne pogovore z Jammehom priletel mavretanski predsednik Mohamed Ould Abdel Aziz. Ker mu Jammeha ni uspelo prepričati, se je odpravil v senegalsko prestolnico Dakar in se posvetoval z Barrowom in senegalskim predsednikom Mackyjem Sallom. Po prihodu v Dakar je Aziz dejal, da ima malo več upanja na mirno rešitev spora v korist vseh.

Barrow, ki ga kot legitimnega predsednika priznava tudi mednarodna skupnost, je nato kot predsednik prisegel na gambijskem veleposlaništvu v Senegalu.

Čeprav je Senegal postavil Jammehu rok za odstop do polnoči v sredo in v nasprotnem primeru zagrozil s posredovanjem, pa so senegalski vojaki z vstopom do zdaj odlašali. Vojaško posredovanje sicer podpirajo regionalna velesila Nigerija, ki je v Senegal že poslala svojo letalsko enoto in pred obalo Gambije še vojaško ladjo, ter druge države na tem območju. Svoje vojake je poslala tudi Gana.

Turisti zapuščajo Gambijo
Prvi mož gambijske vojske Ousman Badjie je dejal, da se njegovi vojaki ne bodo bojevali proti senegalski vojski, če bo ta vstopila v državo. "Ne bomo se vojaško vpletali, to je politični spor. Svojih vojakov ne bom vpletal v neumen spopad. Rad imam svoje ljudi," je zatrdil. Gambijska vojska šteje le 2.500 vojakov in ni sposobna boja proti vojskam regionalnih sil.

Številni zahodni turisti zapuščajo Gambijo, ki je v zadnjih letih s svojimi plažami in relativno varnostjo postala priljubljena turistična država, še posebej pozimi.