Predvsem po drugi svetovni vojni, pa tudi še pred njo, so številni Srbi, Hrvati in Bošnjaki (seveda pa tudi Slovenci, vendar tu ne bo govora o njih) zaradi težkih gospodarskih časov zapustili dom in šli s trebuhom za kruhom: nekateri ohranjajo tesne stike s svojo domovino, o čemer pričajo tudi številne kolone vozil na naših avtocestah ob koncih tednov in praznikih, spet drugi so se "zlili" z novo kulturo.

Med letoma 1970 in 1990 se je največ Srbov odpravilo na začasno delo v nemško govoreče države (Nemčija, Švica, Avstrija in Lichtenstein), kjer danes skupno živi okoli milijon Srbov in njihovih potomcev (torej prva, druga in tretja generacija), največ pa jih je, kot že rečeno, v Nemčiji. Pri tem jih je velika večina obdržala jugoslovansko državljanstvo, po razpadu Jugoslavije pa se je jugoslovanska diaspora razdelila. Sprva so delali predvsem kot delavci v tovarnah in gradbeništvu, večino prisluženega denarja pa so pošiljali svojcem v domovino.

Danes je slika precej drugačna: opravljajo tako visoko kot nizkokvalificirana dela, 90 odstotkov prisluženega denarja pa ne pošljejo v Srbijo, temveč ga zapravijo v Nemčiji. Njihov položaj v nemški družbi se je močno utrdil, povečuje pa se tudi gospodarska vloga srbske diaspore: pomemben je tudi podatek, da ima srbska skupnost v lasti za okoli 50 milijonov evrov lastnine. Podatki kažejo, da ima sicer približno četrtina srbske skupnosti nemško državljanstvo. Kljub zelo dobri organiziranosti Srbov na lokalni ravni pa ti nimajo krovne organizacije.

Po podatkih nemškega statističnega urada iz Wiesbadna je leta 2007 v Nemčiji živelo 225.309 hrvaških državljanov (torej tu niso šteti tisti, ki so hrvaškega porekla), po podatkih hrvaških katoliških misij pa se njihovo število giblje med 310.000 in 350.000. Pri tem je treba opozoriti, da veliko Hrvatov v Nemčiji dela na črno, kar onemogoča njihovo vključitev v statistiko, ocene kažejo, da naj bi jih bilo kar med 50.000 in 100.000.

Še dodatne težave pri določitvi števila predstavlja tudi zakon o nemškem državljanstvu, po katerem vsi otroci tujcev, ki bivajo v Nemčiji več kot 8 let, samodejno dobijo tudi nemško državljanstvo, tisti, ki so stari med 18 in 23 let, pa se morajo potem sami odločiti, katero izmed državljanstev bodo obdržali.

Velika navezanost na domovino
Po zadnjih podatkih naj bi v Nemčiji živelo okoli 180.000 Bošnjakov, leta 1996 pa je bilo vseh Bošnjakov okoli pol milijona, več kot 320.000 jih je bilo beguncev, ki so prišli po letu 1991. Leta 1997 so nemške oblasti potem pritisnile nanje, da so se vrnili domov. Še danes velja, da se večina Bošnjakov vrača domov, za razliko od Srbov pa večino zasluženega denarja pošiljajo sorodnikom v domovino.

Prihodnjič o izseljencih v drugih državah.

C. R.