V resoluciji, ki jo je podprlo sto držav, 11 jih je glasovalo proti, 58 držav pa se je glasovanja vzdržalo, je zapisano, da je referendum neveljaven, resolucija pa države poziva, naj ne priznajo nobene spremembe statusa polotoka. Zanimivo je, da resolucija nikjer eksplicitno ne omeni Rusije, poimensko izpostavi le Krim in Sevastopol.

Ob tem resolucija države poziva tudi, naj se vzdržijo poskusov sprememb ukrajinskih meja z grožnjo, uporabe sile ali drugih nezakonitih sredstev in poziva k rešitvi krize z dialogom.

Kot je za Radio Slovenija iz New Yorka poročal Edvard Žitnik, je Ukrajina pozvala Generalno skupščino ZN-a, naj podpre besedilo resolucije v upanju, da bo široka podpora odvrnila Rusijo od morebitnih novih dejanj proti njej. "Prepričan sem, da bo odločen glas proti pomagal odvrniti nadaljnje agresivne korake," je v skupščini povedal ukrajinski zunanji minister Andrij Deščica.

Besedilo spominja na besedilo resolucije VS-ja
Besedilo resolucije je podobno tistemu, ki so ga v Varnostnem svetu 19. marca predložile ZDA in so ga podprle vse države razen Kitajske, ki se je glasovanja vzdržala, in Rusije, ki je nanj vložila veto. Resolucije Generalne skupščine ZN-a so v nasprotju s tistimi Varnostnega sveta pravno neobvezujoče in tako razen političnega sporočila nimajo nobenega pravnega učinka.

Uspeh za zahodne diplomate ali Rusijo?
Končni rezultat glasovanja ni bil popolnoma v skladu z ukrajinskimi pričakovanji, razmeroma veliko vzdržanih držav pa je neke vrste poraz za zahodne diplomate, ki so želeli v Generalni skupščini še dodatno osamiti Rusijo. A kot poroča Reuters, je bilo od 193 držav, ki sedijo v skupščini, sto glasov za resolucijo več, kot je bilo objektivno pričakovati, saj naj bi na hodnikih Palače narodov veljalo, da bo več kot 80 glasov v korist Ukrajine že velik uspeh.

Tako zahodni diplomati pravijo, da resolucija pošilja močno sporočilo, da ruska dejanja na Krimu nimajo široke podpore in da dejstvo, da je Rusija močno lobirala in skušala kar se da veliko držav prepričati, naj glasuje proti resoluciji, kaže na to, da je Moskva resolucijo vzela resno.

Čurkin: Popravili smo zgodovinsko pravico
Ruski veleposlanik pri Združenih narodih Vitalij Čurkin je besedilo resolucije zavrnil in dejal, da postavlja pod vprašaj izid referenduma na Krimu, kar je neproduktivno. Po njegovih besedah je bila z referendumom popravljena krivica prebivalstva na polotoku, saj je dobilo pravico, da samo odloči o svoji usodi. "Popravili smo zgodovinsko krivico," je dejal Čurkin in dodal, da je to, da skoraj polovica držav Združenih narodov ni hotela podpreti resolucije, velik uspeh.