Slovenski premier Robert Golob je v Strasbourgu nagovoril poslanke in poslance Evropskega parlamenta. V uvodu je pojasnil, da smo se zaradi ruske agresije morali spoprijeti s položajem, ki ga nismo videli po koncu druge svetovne vojne na evropskih tleh. "Znašli smo v položaju, v katerem so kršene vse mednarodne norme, kršena je suverenost države na podlagi vojaške agresije brez razloga, ta agresija ima, poleg vseh drugih izjemne posledice tudi na nas, vse državljanke in državljane Evropske unije, na naše gospodarstvo, ne samo energetska kriza, ne samo energetske cene, vse to je pripeljalo do tega, da smo danes tudi v gospodarski krizi in da se spopadamo predvsem z zvišanjem cen na vseh področjih in rekordno inflacijo," je dejal.

Sorodna novica Golob: Stabilnost vlade in koalicije nista ogroženi

"Moramo se lotiti glavnih tem, to pa je energetska politika. Vsem more biti popolnoma jasno, da je čezmerna odvisnost od enega energetskega vira, Rusije, vodila ravno v spremembo tega energetskega vira v orožje v zadnjih letih, in posledice so to, s čimer se spoprijemamo," je dejal in opomnil, da kljub hitremu odzivu na energetsko pomanjkanje in čeprav je Unija veliko dosegla, moramo še veliko več doseči v prihodnosti, in ta teden bo po njegovih besedah ključnega pomena v tem smislu, ali se bomo ustrezno spoprijeli z visokimi cenami energentov.

"Ko pravim ustrezno, to pomeni odločno, in ko rečem odločno, to pomeni, da bomo morali izvajati tudi zakonodajne spremembe na trgu. Notranji energetski trg trenutno ne bi rekel, da ravno dobro deluje. Zdi se, da se na tem trgu izvajajo špekulacije, kjer se ustvarja dobiček v imenu zasebnih interesov, in ne v interesu evropskih državljanov. Evropski svet ima in mora imeti pomembno vlogo. S tem se moramo spopasti na ustrezen način," je Golob povedal v nagovoru in poudaril, da za zdaj ni zadovoljen s tem, kar je predlagala Evropska komisija. "To ne bo delovalo. To ni dovolj. Odločnejši bomo morali biti, če želimo poskrbeti tudi za odpravljanje nestanovitnosti na trgu. Obenem bomo morali tudi bolje omejiti naraščajoče cene in odločnejši bomo morali biti tudi v smislu zajezitve cen plina," je dodal in poudaril, da moramo jasno povedati, da smo enotni in da ne bomo pustili izčrpavanja svojih proračunov in širitve svetovne konkurenčnosti industrije.

"Poskrbeti moramo za zeleni prehod, to ni le edina pot naprej, ampak je tudi edina pot, s katero bomo poskrbeli za obravnavo treh bistvenih vprašanj naenkrat. To je edina pot do energetske neodvisnosti," je še pojasnil.

Golob je evropskim poslancem tudi razložil, da moramo zgraditi več sončnih kolektorjev in več plinovodov ter boljšo energetsko mrežo in da potrebujemo tudi veliko več zmogljivosti v smislu shrambe energije, tako da bomo lahko povezali več teh virov energije.

"To je edina pot naprej. Če bomo delovali drzno in odločno in bomo sposobni povezati vetrno energijo severa s sončno energijo juga ter to podprli tudi z vodikom in ustrezno energetsko shrambo, potem v naslednjih desetih ali petnajstih letih lahko postanemo popolnoma energetsko neodvisni. To je vizija," je navedel.

Svoboda govora in sovražni govor

Golob se je v nagovoru dotaknil tudi sovražnega govora. "Obstaja tanka linija med svobodo govora in sovražnim govorom. Ukrepi proti enemu delu seveda lahko vplivajo tudi na omejevanje svobode govora. Vem, da boste dosegli ravnovesje. Svoboda govora in svobodni mediji seveda ima zelo pomembno vlogo, ko gre za ozaveščanje glede tistih vidikov, ki bi sicer ostali skriti, in v tem smislu bi želel spregovoriti tudi o položaju v Iranu, ki ga nihče v Evropi ne bi opazil zaradi cenzure, če ne bi imeli družbenih medijev. Zato se lahko zahvalimo tudi še posebej ženskam. V Iranu so poskrbele za inovativen, pogumen način protestiranja proti brutalnosti tega režima, ki krši človekove pravice, in mislim, da smo res lahko ponosni nanje, zato pa jih moramo tudi čim bolj podpreti," je dejal.

Pospešitev pridruževanja kandidatk za članice EU-ja

Premier Golob je pozdravil tudi prizadevanja Evropskega parlamenta, da se proces širitve EU-ja pospeši, tudi na območju Zahodnega Balkana. "Zahodni Balkan je od začetka ruske agresije izpostavljen velikim pritiskom propagande, pritiskom, s katerim želijo razbiti enotno Evrope kot celoto," je pojasnil in dodal, da v Sloveniji vse politične strukture močno podpirajo, da se v Bosni in Hercegovini ta proces prestavi v višjo predstavo in "da damo Bosni, da damo predvsem prebivalcem in prebivalkam Bosne in Hercegovine priložnost, da postanejo enakopravni evropski državljani."

Kot državljani EU-ja pa moramo, kot je dejal, ljudi na Zahodnem Balkanu prepričati, da je njihovo mesto v Evropi, oni pa bodo poskrbeli, da pride do sprememb v političnih strukturah.

Netrajnosten prehranski sistem

Golob je spregovoril tudi o sedanjem prehranskem sistemu, ki je po njegovi presoji popolnoma netrajnosten. Če ne bomo temeljito spremenili načina prehrane in proizvodnje hrane, ne bomo dosegli podnebnih ciljev, je poudaril in dodal, da k temu lahko prispeva vsak posameznik, tako da uživa manj mesa in več hrane rastlinskega izvora, glavna naloga vlade pa je povečati ozaveščenost in izbiro ter dostopnost primernejše hrane.

Dotaknil se je tudi vladavine prava in pri tem omenil osebno zgodbo ter dejal, je bil zadovoljen s svojim življenjem, dokler ni spoznal, da prejšnja vlada uničuje vladavino prava s sovražnim govorom, slabitvijo pravosodnega sistema in poseganjem v medije. Zato je stopil iz svojega območja udobja in vstopil v politiko, saj je spoznal, da se o vladavini prava ne pogajamo, ampak jo je treba uveljaviti, kar je odgovornost vseh v političnem sistemu.

Kritike in pohvale iz poslanskih vrst

Evropski poslanci so, ko je poročal STA, v razpravi po nagovoru premierja Roberta Goloba ocenili, da je nova slovenska vlada s prizadevanji za spoštovanje vladavine prava Slovenijo ponovno postavila v osrčje Evrope. Slišati pa je bilo tudi kritike, predvsem iz vrst EPP-ja, med katerimi je bila najostrejša slovenska evroposlanka Romana Tomc (SDS).

V imenu politične skupine EPP-ja je portugalski evropski poslanec Paulo Rangel ob skorajšnjem vstopu Hrvaške v schengensko območje opozoril, da bi bilo najslabše znamenje, če bi Slovenija uvedla nadzor na notranji meji. V kritičnem nastopu je izrazil tudi zaskrbljenost zaradi stanja svobode medijev in spreminjanja zakona o RTV Slovenija ter omenil tudi glasovanje evropskih poslancev iz vladnih strank o resoluciji Evropskega parlamenta o Rusiji kot državi, ki podpira terorizem. Rangel je opozoril še na odstop notranje ministrice Tatjane Bobnar in vprašal, ali lahko Golob zagotovi, da bo vlada po njenem odstopu ostala stabilna.

Milan Brglez je v imenu politične skupine S & D izrazil veselje, da vlada premierja Goloba tudi z razpravo v Strasbourgu dokazuje, da je Slovenija del jedrne Evrope in prizadevanj za bolj povezano in solidarno Evropo. Iskrena zavezanost tem vrednotam se najbolje pokaže v času velikih preizkušenj, je dejal in dodal, da se je Slovenija aktivno vključila v iskanje skupnega izhoda iz energetske krize, kjer kot mala država dobro razume, da je rešitev lahko le skupna, solidarna in evropska.

Golobov govor se je po njegovem mnenju dotaknil ključnih težav EU-ja in tudi ponudil rešitve, ki bi Unijo premaknile z mrtve točke. Brgleza veseli predvsem, da se je dotaknil pomena zelenega prehoda, in poudaril pomen reševanja vojne v Ukrajini ter dodelitve statusa kandidatke BiH.

Ključno Golobovo sporočilo pa je bilo, da mora Unija postati bolj solidarna in družbeno odgovorna ali pa bo stopicala na mestu in nazadovala, je poudaril Brglez.

Stephane Sejourne, vodja politične skupine Renew, katere del je Gibanje Svoboda, je v nastopu izrazil pohvale Sloveniji, ki po njegovih besedah z novo vlado navdušuje z evropsko angažiranostjo. "Postala je zgled, ki mu velja slediti na področju evropskih integracij," je dejal.

Zadovoljstvo, da je Slovenija z novo vlado obrnila nov list, je izrazil tudi Philippe Lamberts (Zeleni). "V EU-ju smo bili deležni dovolj kršitev vladavine prava in človekovih pravic, pomembno je, da se to ne dogaja v še eni državi članici," je dejal in pozdravil, da je nova slovenska vlada začela rušiti ograjo na meji, saj bodeča žica v migrantski krizi ni rešitev.

Bogovič: Golob se je zatekel na svoje področje

Golob se je po mnenju Franca Bogoviča (EPP/SLS) zatekel na "svoje področje" – energetiko, pri čemer je manjkalo jasno stališče do gradnje drugega bloka NEK-a. Po mnenju poslanca je premier sicer pričakovano, a popolnoma po nepotrebnem precej obračunaval s prejšnjo vlado.

Bolj malo je premier povedal tudi o aktualnih težavah in izzivih za EU in Slovenijo, meni Bogovič. Nesprejemljivo pa je Golobovo mnenje, da je sedanji evropski kmetijsko-prehranski model popolnoma neprimeren, meni poslanec, ki ob tem dodaja: "Upam, da energetiki ne bodo urejali evropskega prehranskega modela, sicer bo v Evropi in Sloveniji ogrožena tudi prehranska varnost."

Ljudmila Novak (EPP/NSi) je opozorila, da jo ob odstopu notranje ministrice Tatjane Bobnar zelo skrbi stanje pravne države v Sloveniji, in izrazila upanje, da bo Golob zagotovil neodvisno sodstvo in neodvisno ter zakonito delovanje policije. Glede govora je navedla omembo nadaljnje podpore Ukrajini in širitev EU-ja na Zahodni Balkan, ki je potrebna za zagotavljanje evropske varnosti in gospodarske rasti.

Romana Tomc: Golob ni dobro izkoristil dane priložnosti

Najbolj ostra pa je bila v razpravi slovenska evropska poslanka Romana Tomc (EPP/SDS), ki je Golobu očitala avtokratske prijeme in ga pozvala, naj se odreče rušenju demokracije in vzpostavljanju avtoritarnega sistema v Sloveniji. Kot je dejala, skuša njegova vlada v Sloveniji vzpostaviti popolno oblast v vseh institucijah in utišati kritične medije. To, kar počne Golob, je daleč od demokracije, ni v skladu z evropskimi vrednotami, uničevanje demokracije in brutalni posegi v medijski prostor bi morali skrbeti tudi evropske institucije, je opozorila Tomc.

Tomc je tudi menila, da Golob v Strasbourgu ni dobro izkoristil dane priložnosti. "V Evropskem parlamentu še nisem poslušala nobenega predsednika vlade, ki bi se tako hvalil na osebni ravni. To ni bil državniški govor politika evropskega formata," je dejala.

Premierjeve besede o vladavini prava, ob tem, da je notranja ministrica odstopila zaradi njegovih osebnih pritiskov in vmešavanja v kadrovanje na policiji, težko komentiram drugače kot popolno sprenevedanje, je dodala Tomc. Opozorila je tudi, da je bila dvorana v Strasbourgu med nagovorom precej prazna.

V razpravi sta sodelovala tudi Matjaž Nemec (S & D) in Irena Joveva (Renew), ki je pozvala k več enotnosti EU-ja pri odzivanju na energetsko krizo. Nemec pa je poudaril pomen prizadevanj Slovenije za širitev na Zahodni Balkan in za podelitev statusa kandidatke za članstvo BiH-a. Ob tem je evropske voditelje pozval, naj BiH prižge zeleno luč na vrhu konec tedna.

Nemec je nagovor Goloba ocenil predvsem kot stabilno podlago za nadaljnje delo, tako na evropski kot slovenski ravni, da se v bližnji prihodnosti sprejmejo še učinkovitejši ukrepi za pomoč ljudem in gospodarstvu ob energetski krizi in draginji.

Kot najpomembnejši pa vidi poziv, da EU postavi še trdnejše zaveze za sprejetje skupnih politik, ki so se v najtežjih preizkušnjah že izkazale za najboljše, najhitrejše in najbolj učinkovite. Ocenil je tudi, da je z novo vlado v Evropskem parlamentu zaznati veliko bolj pozitivno klimo glede dogajanja v Sloveniji.

Nagovor premierja Goloba je bil evropskemu političnemu trenutku primeren in dobrodošel v razmerah, s katerimi se ta hip spoprijema EU, sta v skupni izjavi ocenila Irena Joveva in Klemen Grošelj (oba Renew). Golob je identificiral ključne aktualne izzive za prihodnost EU-ja, kot so pomen učinkovitega skupnega spopadanja z energetsko krizo, geopolitični pomen širitve EU-ja na Zahodni Balkan in nujnost zaščite temeljnih vrednot v državah članicah, sta med drugim poudarila.

Po nastopu premierja Goloba je v razpravi sodelovalo tudi več evropskih poslancev iz Hrvaške, med njimi Ladislav Ilčič (skupina evropskih konservativcev in reformistov), ki ga je ob skorajšnjem vstopu sosednje države v schengen zanimalo, kakšen bo slovenski prispevek pri varovanju skupne zunanje meje EU-ja.

Srečanje s predsednico Evropskega parlamenta

Pred nagovorom evroposlancev se je premier srečal s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola in tudi z evropskimi poslanci iz Slovenije.

Premier je v Evropskem parlamentu nastopil v okviru razprav iz cikla To je Evropa, v katerih voditelji članic EU-ja predstavijo svoje vizije o prihodnosti povezave, navajajo v parlamentu, kjer so slovenskega premierja napovedali kot enega vodilnih strokovnjakov na področju energetike.

Sorodna novica Evropski poslanci izglasovali razrešitev podpredsednice parlamenta Eve Kaili

Janša govoril lani, Šarec se je temu odpovedal

Nagovori evropskih voditeljev so v Evropskem parlamentu že dolgoletna praksa, marca 2019 je imel to priložnost tudi tedanji slovenski premier Marjan Šarec, a se zanjo ni odločil. Julija lani je imel govor v Evropskem parlamentu nekdanji predsednik vlade Janez Janša, ki je kot premier predsedujoče Svetu EU-ja evroposlancem predstavil prednostne naloge šestmesečnega slovenskega predsedovanja, iz političnih skupin pa dobil vrsto ostrih sporočil glede spoštovanja vladavine prava.

Tokratno plenarno zasedanje je sicer popolnoma zasenčila preiskava, v kateri so belgijski organi pregona zaradi suma korupcije pridržali štiri ljudi, med njimi evropsko poslanko iz Grčije Evo Kaili, ki je bila tudi ena od podpredsednic Evropskega parlamenta.