Protestniki na grško-makedonski meji protestirajo že več dni. Foto: Reuters
Protestniki na grško-makedonski meji protestirajo že več dni. Foto: Reuters
Prebežniki
Ujeti prebežniki na grško-makedonski meji protestirajo. Foto: Reuters
Vrh EU-Turčija
Kot je bil kritičen Orban, je na nedeljskem vrhu več članic EU-ja sklenilo tajni dogovor s turško vlado. Po besedah Orbana bi takšen dogovor pomenil velik pritisk na Madžarsko in druge države Višegrajske četverice. Foto: Reuters
Turčija pridržala skoraj 1.300 prebežnikov

Makedonska policija je na množico ljudi, ki je želela prebiti mejno ograjo in vstopiti v državo, izstrelila solzivec. Ponovni nemiri na meji so se pojavili po tem, ko je okoli 200 ljudi, večinoma iz Pakistana, ki so jim onemogočili prestop meje, začelo hoditi ob njej, da bi poiskali morebiten prehod.

Makedonska policija je sprožila solzivec, da bi množico porinila nazaj, in v zrak izstrelila opozorilne strele. Nato pa je zvečer okoli 500 prebežnikov, tistim, ki so jih makedonske oblasti spuščale čez mejo, to poskušalo preprečiti, rekoč: "Če ne spustite nas, ne boste nikogar!"

Prebežniki iz Pakistana, Maroka in Irana so že več dni ujeti na nikogaršnji zemlji v bližini grškega mesta Idomeni, saj Makedonija naprej spušča le tiste, ki so iz Sirije, Iraka in Afganistana. Zaradi nastalega položaja in nevzdržnih življenjskih razmer (prebežniki pri nizkih temperaturah spijo v umazanih šotorih) prebežniki protestirajo že več dni (nekateri so si zašili usta).

Atene prepričujejo prebežnike
Grški minister za migracije Ioanisa Muzalasa je medtem sporočil, da poskušajo 1.500 prebežnikov na grško-makedonski meji prepričati, naj se vrnejo v Atene in zaprosijo za azil v Grčiji, kjer imajo dovolj namestitvene kapacitete. Nekateri prebežniki iz Pakistana naj bi se bili pripravljeni vrniti celo domov, a se pakistanska vlada na njihove prošnje naj ne bi odzivala. Mednarodna organizacija za migracije pa naj ne bi imela dovolj sredstev, da bi jim plačala pot domov.

Grčija ne želi sprejeti pomoči
Po poročanju britanskega časopisa Financial Times Grčiji grozi začasna izključitev iz schengenskega območja, če država ne bo kmalu izpeljala dogovorjenih ukrepov za obvladovanje begunske krize. Grčija namreč zavrača večje angažiranje evropske agencije za zunanje meje Frontex na grški meji, Atenam tudi očitajo nepripravljenost, da sprejme humanitarno pomoč EU-ja in nesposobnost, da izboljša sistem za registracijo beguncev.

Nekateri vodilni predstavniki EU-ja tako menijo, da je grožnja z izključitvijo Grčije iz schengena še edino sredstvo, s katerim bi grškega premierja Aleksisa Ciprasa prepričali, da izpolni svoje obljube in sprejme pomoč EU-ja.


Slovaška je na Evropskem sodišču v Luksemburgu vložila tožbo proti Evropski uniji oziroma njeni odločitvi o prerazporeditvi 120.000 prebežnikov po drugih državah članicah Unije. Poleg Slovaške razporeditveni shemi močno nasprotujejo tudi Češka, Madžarska in Romunija. Madžarski premier Viktor Orban je medtem izrazil ostro nasprotovanje domnevnemu tajnemu dogovoru, sklenjenemu ob nedeljskem vrhu EU-ja in Turčije, v skladu s katerim naj bi po EU-ju razporedili od 400.000 do 500.000 sirskih beguncev iz Turčije. Ali je bil tak dogovor res sprejet, ni jasno.

Grčija zavrača kritike
Državni sekretar na grškem notranjem ministrstvu, pristojen za priseljevanje, Janis Muzalas je danes zanikal, da bi bilo mesto njegove države v schengenu pod vprašajem, poročanje FT-ja pa označil za polno "laži in sprevračanj". Kot je dejal, določene države članice EU-ja Grčijo zmotno krivijo za težave celotne povezave, npr. za zamude pri vračanju ekonomskih migrantov. Pisanje FT-ja po njegovem mnenju odraža to pogosto izrečeno kritiko od nekaterih držav članic. Katerih točno, Muzalas ni pojasnil, so pa med bolj kritičnimi Slovaška, Madžarska in nekatere druge srednjeevropske države.

Če bo EU uresničil svojo grožnjo, bo začasna izključitev Grčije iz schengena prva po letu 1985, ko je nastalo schengensko območje. Grčija zavrača večje angažiranje evropske agencije za zunanje meje Frontex na grški meji, Atenam tudi očitajo nepripravljenost, da sprejme humanitarno pomoč EU-ja, in nesposobnost, da bi izboljšala sistem za popis prebežnikov. Letos je grško mejo prečkalo več kot 700.000 prebežnikov.

Turki prijeli 1.300 prebežnikov
V Turčiji so po nedeljskem dogovoru z EU-jem v ponedeljek prijeli 1.300 prebežnikov, ki so se poskušali s turške egejske obale napotiti v Evropo. Med prijetimi so po večini Sirci, Iračani in Afganistanci. Prebežnike so nato poslali v nastanitvene centre, številne pa čaka tudi deportacija. V policijski akciji je sodelovalo več kot 250 policistov, ki so opravili racije na osmih lokacijah na obali ob Egejskem morju. Aretirali naj bi tudi več tihotapcev.

Na Hrvaškem nekaj manj kot 1.000 novih prebežnikov
Na Hrvaškem so do 9.00 sprejeli 943 prebežnikov, potem ko jih je v torek prispelo 985. V začasnem tranzitnem centru v Slavonskem Brodu pa je bilo zjutraj 950 ljudi, ki so čakali na organizirani prevoz proti Sloveniji. V torek je v Slavonski Brod iz Šida v Srbiji pripeljal le en vlak, potem ko so v ponedeljek prispeli štirje vlaki z nekaj več kot 4.000 prebežniki.


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.

Turčija pridržala skoraj 1.300 prebežnikov