Grenlandski volivci so se namreč bali, da vlada premierja Kuupika Kleista razprodaja interese njihove države Kitajski in tujim multinacionalkam, zato so ji na parlamentarnih volitvah ta teden odrekli podporo.

Zmagala je opozicijska socialdemokratska stranka Siumut, ki je osvojila 42,8 odstotka glasov volivcev. Vladajoča desničarska stranka Inuit Ataqatigiit (IA) je s 34,4 odstotka podpore osvojila drugo mesto.

47-letna Aleqa Hammond, voditeljica zmagovite stranke, ki je v primerjavi z zadnjimi volitvami leta 2009 pridobila 16 odstotkov glasov, bi tako lahko v primeru, da ji bo uspelo oblikovati koalicijo, postala prva premierka Grenlandije. "Poraz se da pojasniti z nujnimi odločitvami, ki smo jih morali sprejeti," je vzrok za neuspeh svoje stranke pojasnil Kleist. IA je v primerjavi z zadnjimi parlamentarnimi volitvami izgubila devet odstotkov podpore.

Tretjo mesto je osvojila konservativna stranka Atassut, medtem ko je novoustanovljena inuitska stranka, ki se zavzema za močnejšo vlogo Grenlandije in inuitskega jezika, postala četrta največja parlamentarna stranka.

Vprašanje, ki je odločilo volitve
Na volitvah je lahko sodelovalo skoraj 70 odstotkov od 57.000 prebivalcev otoka, glavno vprašanje predvolilne kampanje pa je bilo, kako naj Grenlandija izkorišča svoja obsežna naravna bogastva. Med Grenlandci je bilo zaznati strah, da bi prihodnost Grenlandije diktirale zahteve potencialno onesnaževalnih novih industrij (rudarstvo, nafta), ne pa tradicionalne inuitske obrti, kot sta lov in ribolov.

Glede tega je v Kanadi šolana Hammondova, ki je odrasla s tradicionalnimi veščinami, kot je strojenje tjulnjovih kož, opozarjala, da si mora država zagotoviti svoj delež dobička z izkoriščanjem naravnih virov, prizadeva pa si za uvedbo neke vrste licenčnin na surovine. Obljubila je tudi, da bo zavzela bolj kritično stališče do kitajskih rudarskih naložb na Grenlandiji.

Za priznanje
Grenlandija je leta 1775 postala danska kolonija, kar je ostala vse do leta 1953. Takrat je Danska spremenila ustavo, otok pa je postal pokrajina. Leta 1979 je Grenlandija dobila omejeno avtonomijo, to je lastna parlament in vlado ter pravico do samoodločanja na področju zdravstva, šolstva in socialne oskrbe.

Leta 2009 so si nato Grenlandci zagotovili priznanje kot narod, imajo pa tudi pravico do samoodločbe. Grenlandska vlada je pridobila nove pristojnosti na področju pravosodja in policije, v določeni meri pa tudi pri zunanji politiki. Grenlandščina, inuitski jezik, pa je poslej uradni jezik.