Po končnih uradnih izidih je Nova demokracija dobila 40,4 odstotka glasov. Približno toliko jih je osvojila tudi na majskih volitvah, za absolutno večino pa bi takrat potrebovala 45 odstotkov.

Ker je Micotakis že pred majskimi volitvami zavrnil možnost koalicijske vlade in je po volitvah zavrnil podeljeni mandat za njeno sestavo, je moralo skoraj deset milijonov volivcev znova na volišča. Na današnjih volitvah je namreč veljal sistem podeljevanja dodatnih sedežev, tako da bi njegova stranka lahko dobila želeno večino.

Več kot polovica sedežev v parlamentu

Ker je Nova demokracija osvojila več kot 40 odstotkov glasov, je stranki po t. i. modelu okrepljene proporcionalne zastopanosti pripadel maksimalni bonus 50 sedežev. S tem bo imela v 300-članskem parlamentu 157 sedežev, kar ji daje parlamentarno večino za samostojno vladanje.

Volilni izid konservativne stranke predstavlja najudobnejšo zmago tradicionalne grške desne stranke v pol stoletja.

Micotakis je že razglasil zmago in dejal, da so mu volivci zaupali mandat za izvedbo reform. Obljubil jim je gospodarsko rast, ki bo prinesla tudi dvig plač, in reformo zdravstvenega sistema.

Druga Siriza, tretji Pasok

Levičarska Siriza, ki je državo vodila v času bolečih reform po dolžniški krizi, je dobila malenkost manj kot 18 odstotkov glasov, kar je za dve odstotni točki manj kot na majskih volitvah, to naj bi se prevedlo v 48 poslanskih sedežev. Socialdemokratska stranka Pasok, nekdaj ob ND-ju prevladujoča politična sila v državi, pa z nekaj več kot 12 odstotki glasov lahko računa na 33 sedežev. Za prvo trojico so se uvrstili komunisti, ki naj bi zasedli 20 sedežev.

V ospredju razprav prebežniška kriza

V zadnjih dneh je bilo politično dogajanje v Grčiji sicer v znamenju prebežniške tragedije, saj je bilo na ladji, ki je plula iz Libije proti Italiji in je potonila v grških vodah, nagnetenih kar 750 ljudi. Število žrtev še vedno ni znano. V ospredju je bilo tako predvsem vprašanje migracij. Micotakis, ki do tega vprašanja vodi trdo politiko, je za nesrečo okrivil "bedne tihotapce" in se zahvalil obalni straži, da je posredovala pri reševanju. Cipras pa je bil kritičen do tega, zakaj reševalci niso posredovali prej.

Veliki vložki za vojsko in veliko pozornosti gospodarstvu

Micotakis je na ameriškem Harvardu šolan politik, ki izhaja iz ene najpomembnejših grških političnih dinastij. Uspešnost svoje vlade v zadnjih štirih letih je opiral predvsem na krepko gospodarsko rast po izstopu iz programa zaradi prejete mednarodne finančne pomoči po dolžniški krizi, znižanje davkov in zvišanje minimalne plače ter podporo države zaradi inflacije. Konservativno bazo volivcev je ob tem naslavljal s strogim stališčem do migracij in velikimi vložki v vojsko.

Kritiki so mu medtem očitali izplačevanje milijardnih vsot političnim zaveznikom, poskus prikritja odmevne prisluškovalne afere in izogibanje odgovornosti ob februarski hudi železniški nesreči pri Larisi. Na Micotakisa, ki je v preteklosti deloval tudi v svetovalnem podjetju McKinsey, so letele tudi kritike, da je preveč pozornosti posvečal gospodarstvu in premalo izboljšanju močno načetega socialnega položaja številnih Grkov po vseh preizkušnjah preteklega desetletja.

V novem mandatu ga tako čakajo naloge, kot so reforma neustreznega zdravstvenega sistema, povečanje učinkovitosti pregovorno zastarele in neučinkovite države ter večji poudarek na dvig družbenega standarda. Na mednarodnem prizorišču sta poleg vprašanja upravljanja migracij v ospredju tudi večno rivalstvo s Turčijo in izziv izboljšanja odnosov z veliko sosedo.