Priložnost ni bila le padec simbola železne zavese, temveč se v teh dneh spominjamo tudi kristalne noči in oktobrske revolucije.
Prva se je zgodila 9. novembra 1938, ko so bile ulice mest nemškega rajha priče požiganju sinagog, razbijanju judovskih trgovin ter mučenju in pobijanju Judov. Zajel jih je nacistični pogrom, ki je pomenil začetek načrtnega uničevanja judovskega prebivalstva.
Začetek konca
V kristalni noči je umrlo približno 90 Judov, kakšnih 30.000 pa so jih prepeljali v koncentracijska taborišča. Požganih, uničenih in oskrunjenih je bilo 1.668 sinagog in okoli 7.000 trgovin. Tej noči je sledilo množično izseljevanje Judov, oktobra 1941 pa so se nato začele množične deportacije v koncentracijska taborišča.
11 let pred tem, 7. novembra 1917, pa se je v Rusiji z obstreljevanjem Zimskega dvorca v Sankt Peterburgu začela velika oktobrska revolucija, ki jo je vodil Vladimir Lenin. Revolucija je odstranila takratno rusko vlado in vodila v rusko državljansko vojno med letoma 1918 in 1920, leta 1922 pa je bila ustanovljena Sovjetska zveza.
Grof brez zadržkov
Leta 1935 v Kentu rojeni grof Nikolai Tolstoy-Miloslavsky je otrok ruske družine, katere korenine segajo v čas carja Alekseja Mihailoviča v 17. stoletje. Tolstoy se je posvetil raziskavi povojne vrnitve vojnih ujetnikov, zlasti na območju Jalte.
Precej prahu je na Otoku dvignil, ko je lorda Aldingtona obtožil vojnih zločinov. Med njegovimi deli najdemo raziskave o krvavih Hitlerjevih dejanjih, o žrtvah Jalte, o Stalinovi tajni vojni, pa tudi o lastni zgodovini rodbine Tolstoj in legende o kralju Arturju.
V svojem govoru v Muzeju novejše zgodovine je Tolstoy med drugim povezal usodo ruskih Kozakov s slovenskimi domobranci in s povojnimi zapleti ob izročanju prebeglih belogardistov nazaj Jugoslaviji.