Pred petimi leti je v ameriško vojaško oporišče na jugovzhodu Kube prišel prvi teroristični osumljenec. Organizacija HRW je zapisala, da oporišče zanika vso zgodovino zaščite človekovih pravic v ZDA, ZDA pa pravijo, da bo Guantanamo odprt, dokler bo to potrebno, in da so tam zaprti ljudje, soodgovorni za teroristične napade 11. septembra.

V začetku oporišče za begunce
Guantanamo je bil ustanovljen v drugi polovici 20. stoletja za ubežnike s Kube in Haitija, ki so jih ujeli na morju. V začetku 90. let so bili tam zaprti begunci, ki so pobegnili s Haitija, potem ko je vojska zrušila demokratično izvoljenega predsednika Jean-Bertranda Aristida. Zadnji haitijski zaporniki so Guantanamo zapustili leta 1995.

11. januarja leta 2002 je v Guantanamo prišlo prvih 20 zapornikov vojne proti terorizmu brez oblek in zvezanih z verigami. Danes je v oporišču pridržanih več kot 400 osumljenih terorizma iz 35 držav, ne da bi jih obtožili ali jim sodili. S Kube prihajajo poročila o grobem kršenju človekovih pravic, človekoljubne organizacije pa pozivajo k zaprtju oporišča.

Grobo kršenje človekovih pravic
Človekoljubne organizacije so nad Guantanamom ogorčene, Amnesty International ga je imenoval celo za "škandal človekovih pravic". Poročajo, da zapornike mučijo, da živijo v katastrofalnih razmerah, številni nimajo dostopa do sodišč, pravnega svetovanja ali obiskov družine, zaprti so sami v majhnih celicah do 24 ur na dan z zelo malo možnostmi za razgibavanje. Pogosto so pridržani v osamitvi, včasih cele mesece.

Mnogo zapornikov zaprtih po krivem
Human Rights Watch je v svojem pozivu zapisal, da so ZDA mnoge zapornike zajele daleč od bojišč, da so tam zaprti ljudje, ki nimajo nobene povezave s terorizmom, da ob zajetju pri sebi niso imeli nobenega orožja, in celo, da so veliko zapornikov Američanom prodale druge države ali njihovi nasprotniki.

Pred vojaško sodišče je v teh letih stopilo le deset zapornikov, nihče med njimi ni bil obtožen, da je neposredno sodeloval v napadih leta 2001 na ZDA, s do v zaporu vseeno morali ostati.

Ženevske konvencije
Edina mednarodnopravna osnova, na katero se lahko sklicujejo zaporniki in ki jih v svojih kritikah pogosto omenjajo človekoljubne organizacije, so Ženevske konvencije. Ženevske konvencije so štiri mednarodne pogodbe, podpisane v Ženevi v letih 1864, 1906, 1929 in 1949, ki vzpostavljajo načela humanitarnega prava in urejajo ravnanje z vojnimi ujetniki in civilisti v času oboroženih spopadov.

ZDA v Guantanamu brez dvoma kršijo mednarodno pravo. A ker so zaporniki označeni kot potencialni ali dejavni teroristi in ker v mednarodni skupnosti ni nobenih ratificiranih pogodb, ki bi urejale ravnanje z ujetimi teroristi, si ameriška administracija v Guantanamu lahko privošči marsikaj in lahko trdi, da Ženevske konvencije za priprte v Guantanamu ne veljajo. Zapornikom ne pripada status vojnega ujetnika in zato niso upravičeni do pravic, ki jim bi jih kot vojnim ujetnikom morali zagotoviti.

B. T.