Guterres je med drugim opozoril na neenakost v svetu. Foto: Reuters
Guterres je med drugim opozoril na neenakost v svetu. Foto: Reuters

Gutteres je predstavil poročilo o delu ZN-a, ki je bilo polno dramatičnih opozoril o razmerah v svetu in pozivov k skupnemu ukrepanju. Poudaril je, da je s svetom res nekaj narobe, ko milijarderji letijo za zabavo v vesolje, milijoni ljudi na Zemlji pa so lačni.

Solidarnosti v svetu ni, kar ponazarja to, da se v bogatih državah cepiva proti covidu-19 znajdejo v smeteh, v revnih pa se spopadajo s pomanjkanjem teh cepiv, je opozoril.

"Skrbi me, da naš svet drsi proti dvema nizoma gospodarskih, trgovinskih, finančnih in tehnoloških pravil, dvema različnima pristopoma k razvoju umetne inteligence in na koncu tudi dvema različnima vojaškima in geopolitičnima strategijama. To je recept za težave, kar bo veliko manj predvidljivo kot hladna vojna. Za obnovo zaupanja in navdihovanje upanja potrebujemo sodelovanje," je dejal v pozivu ZDA in Kitajski, naj se odločijo za dialog.

Sorodna novica Se je necepljeni Bolsonaro izmuznil preverjanju na skupščini Združenih narodov?

V vse več državah se oblast znova prevzema s silo, vse več je državnih udarov, pomanjkanje enotnosti mednarodne skupnosti pri tem ne pomaga. "Geopolitične delitve spodkopavajo mednarodno sodelovanje in omejujejo sposobnost Varnostnega sveta ZN-a, da sprejme potrebne odločitve," je dejal.

Generalni sekretar svetovne organizacije je pozval k obsežnejšim multilateralnim organizacijam, poroča Al Džazira. Trenutni multilateralni sistem je preveč omejen v svojih instrumentih in zmožnostih, da bi zagotavljal učinkovito upravljanje.

Po njegovih besedah mora svet nasloviti šest "velikih delitev", in sicer vprašanja miru, bogastva, spola ter digitalno in generacijsko vprašanje.

Letošnje zasedanje Generalne skupščine poteka večinoma v živo. Foto: Reuters
Letošnje zasedanje Generalne skupščine poteka večinoma v živo. Foto: Reuters

Guterres: Vsi vidimo opozorilna znamenja

Opozoril je, da vsi vidimo opozorilna znamenja podnebnih sprememb. "Okno priložnosti za omejitev segrevanja ozračja na le 1,5 stopinje Celzija od predindustrijske ravni se hitro zapira. Do leta 2030 potrebujemo 45-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov," je dejal. Dodal je, da upanje obstaja, ker je človeštvo sposobno rešiti težave, ki jih je samo ustvarilo.

Zavzeti se je treba za mir in stabilnost, povečati humanitarno pomoč za Afganistan in tam braniti pravice žensk in deklet, končati spopade v Etiopiji, povrniti demokracijo v Mjanmaru, zagotoviti mir v Jemnu, Libiji in Siriji, obnoviti dialog med Izraelci in Palestinci, pomagati Haitiju, vlagati v preprečevanje spopadov, mirovne operacije in gradnjo miru, obnoviti spoštovanje človekovih pravic ter nadaljevati razvojna prizadevanja, je med drugim naštel Guterres.

Po lanskem zasedanju letošnja razprava večinoma v živo

Splošna razprava letos poteka večinoma v živo, potem ko je lani zaradi pandemije covida-19 potekala le na daljavo. Zbrani delegati v Generalni skupščini morajo sicer nositi maske, omejeno pa je tudi njihovo število.

Za Guterresem je nastopil predsednik 76. zasedanja Generalne skupščine Abdula Šahid, nato pa so se začeli vrstiti voditelji držav članic ZN-a. Prvi je bil na vrsti brazilski predsednik Jair Bolsonaro pred ameriškim kolegom Joejem Bidnom.

Ameriški predsednik Joe Biden. Foto: Reuters
Ameriški predsednik Joe Biden. Foto: Reuters

Biden govoril o sodelovanju in diplomaciji

Biden je svetovnim voditeljem dejal, da imajo na voljo le dve možnosti, in sicer da sodelujejo ali da se sami spopadejo z nevarnostmi, ki jih prinašajo svetovni izzivi.

Ameriški predsednik je dejal, da si bo prizadeval, da bi ZDA do leta 2024 podvojile sredstva za pomoč državam v razvoju pri spopadanju s podnebnimi spremembami, na 11,4 milijarde dolarjev letno. S tem naj bi dosegli svetovni cilj, določen pred več kot desetimi leti, ki predvideva 100 milijard dolarjev letno za podporo ukrepom proti podnebnim spremembam v ranljivih državah. Ta znesek naj bi sicer dosegli leta 2020.

Zagotovil je, da bodo ZDA sodelovale v boju proti sedanji in morebitnim prihodnjim pandemijam ter podprle človeško dostojanstvo, človekove pravice. Zavrnile bodo teptanje in sprevračanje univerzalnih načel v gonji za golo politično moč, je dejal.

"Bombe in naboji nas ne ubranijo pred koronavirusom," je dejal in omenil, da so ZDA za svetovni boj proti pandemiji že namenile 15 milijard dolarjev, v sredo pa bo naznanil dodatne zaveze.

Uspeh ZDA je povezal z uspehom drugih držav, poudaril potrebo po sodelovanju s partnerji in dejal, da obnavljajo zavezništva, ki so bistvena za ameriško varnost in blaginjo, kot je zveza Nato in sodelovanje z EU-jem, obenem pa gradijo nova.

ZDA si bodo prizadevale, da se nove tehnologije uporabljajo za pomoč ljudem, ne pa za zatiranje manjšin, je dejal in napovedal nova vlaganja ter prizadevanja za delavske pravice po svetu, podporo nadzoru nad orožjem, svobodni plovbi, jedrski razorožitvi Korejskega polotoka ter nadaljevanje boja proti terorizmu brez velikih vojaških posredovanj.

ZDA po umiku iz Afganistana začenjajo dobo nepopustljive diplomacije, je dejal. Pripravljene so uporabiti silo, vendar kot zadnji izhod.

Ponovil je, da ZDA Iranu ne bodo dovolile, da pride do jedrskega orožja.
Biden je kritiziral naraščanje avtoritarizma po svetu. "Avtoritarni voditelji želijo končati demokracijo po svetu," je dejal in med branike demokracije poleg borcev za človekove pravice postavil tudi novinarje.

Biden prvič nagovoril Generalno skupščino ZN-a