Sodniki so na prizivnem sojenju sicer ovrgli tri elemente prvotne razsodbe, a vseeno sklenili, da je bila vloga 66-letnega Tolimirja pri pobojih v Srebrenici vseeno dovolj velika, da se potrdi dosmrtna kazen zaradi genocida.

Naj spomnimo: Haaško sodišče je pred dvema letom in pol na prvi stopnji odločilo, da je nekdanji častnik vojske republike srbske Zdravko Tolimir kriv genocida, sodelovanja pri genocidu, zločinov proti človečnosti, ubojev in iztrebljanja. Na prvi stopnji sojenja je bil decembra leta 2012 zaradi sodelovanja v genocidu v Srebrenici obsojen na dosmrtni zapor.

Tolimir je bil vodja varnostne službe, pristojen za zaščito vojnih ujetnikov, česar po mnenju sodišča ni počel, zato je bil decembra 2012 obsojen na dosmrtno zaporno kazen. Sodniki so takrat svojo odločitev utemeljili tudi s tem, da je bil Tolimir desna roka poveljnika vojske Republike srbske Ratka Mladića, ki mu glede vloge pri genocidu v Srebrenici v Haagu še sodijo. Tolimir naj bi glede na prvostopenjsko sodbo vedel za genocidne namere drugih in tovrstna ravnanja tudi sam načrtoval in pripravil skupaj z Mladićem.

Sojenje Tolimirju je eno od 12 postopkov proti predstavnikom sil bosanskih Srbov zaradi zločinov nad muslimanskim prebivalstvom med vojno v Bosni in Hercegovini - devet tovrstnih sojenj je končanih.

Konec januarja so v Haagu zaradi genocida v Srebrenici na drugi stopnji na dosmrtni zapor obsodili dva častnika vojske bosanskih Srbov, Vujadina Popovića in Ljubišo Bearo.

Letos znana sodba proti Karadžiću
Zaradi zločinov oziroma genocida v Srebrenici leta 1995 je bilo na haaškem sodišču obtoženih skupaj 20 posameznikov, najodmevnejši sojenji še potekata, in sicer nekdanjima političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću, prvostopenjska sodba naj bi bila znana letos, in poveljniku sil bosanskih Srbov Ratku Mladiću.