"Seveda je nujno, da je Ukrajina, ko je govor o njej, tesno vpeta v vse, kar se dogaja okoli Ukrajine," je dejal Rutte novinarjem dan po tem, ko sta se o začetku pogajanj dogovorila ameriški in ruski predsednik, Donald Trump in Vladimir Putin.

Zagotovil je še, da se zavezniki strinjajo, da želijo mir v Ukrajini "raje prej kot pozneje". Vendar pa Nato ne more dopustiti Putinu, da v prihodnje zaseže še kak kvadratni kilometer Ukrajine, je dodal po poročanju britanskega BBC-ja.

O članstvu Ukrajine v Natu je Rutte dejal, da članice niso nikoli obljubile, da se bo mirovni proces končal s članstvom Ukrajine v zavezništvu.

Glede obrambnih zmogljivosti pa se članice sicer po Ruttejevih besedah zavedajo, da morajo bistveno okrepiti svoja vlaganja v obrambo ter da morajo okrepiti in pospešiti vojaško proizvodnjo. Da bodo morale evropske članice Nata in Kanada za obrambo nameniti veliko več kot dva odstotka bruto domačega proizvoda, je Rutte poudaril tudi po zasedanju.

"Tiste države, ki niste na dveh odstotkih, storite to do poletja. Tiste, ki ste na dveh odstotkih, pa se pripravite na veliko več. Namenjati bo treba več kot tri odstotke," je poudaril.

Trenutno dva odstotka BDP-ja za obrambo namenjata dve tretjini od 32 članic zavezništva. Slovenija bo po ocenah obrambnega ministrstva letos glede na proračun za obrambo namenila 1,53, prihodnje leto pa 1,6 odstotka BDP-ja.

Kallas: Dogovor, sklenjen za našim hrbtom, ne bo deloval

Kakršen koli dogovor o Ukrajini brez sodelovanja Evrope bo propadel, se je v Bruslju strinjala visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas. "Jasno je, da kakršen koli dogovor, sklenjen za našim hrbtom, ne bo deloval. Del dogovora bosta morali biti tudi Ukrajina in Evropa," je na sedežu zveze Nato v o srednem pogovoru predsednikov ZDA Donalda Trumpa in Rusije Vladimirja Putina povedala Kallas. Obenem je posvarila pred popuščanjem Kremlju še pred začetkom pogovorov. Tako po njenem mnenju ne bi smeli še pred začetkom pogovorov izključiti možnosti, da se bo Ukrajina pridružila zvezi Nato, kot so storile ZDA.

"Članstvo v Natu je najmočnejše, pa tudi najcenejše varnostno jamstvo," je poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica Unije.

Podobno stališče je navedel britanski obrambni minister John Haeley, češ da je naloga Nata, da spravi Ukrajino v najugodnejši mogoč položaj za začetek pogajanj. "Ne more biti pogajanj o Ukrajini brez Ukrajine," je dodal.

Sajovic: Pogovori o Ukrajini ne morejo potekati brez nje in njenih podpornic v Natu

Pogovori o miru v Ukrajini ne morejo potekati brez nje in tudi vseh članic zavezništva, ki jo podpirajo v njenem boju z rusko agresijo, je po zasedanju obrambnih ministrov Nata v Bruslju povedal tudi slovenski minister Borut Sajovic. Poudaril je, da mora biti mir v Ukrajini trajen in pravičen.

Sorodna novica Zelenski: Če ne bomo vključeni, ne bomo sprejeli nobenega mirovnega dogovora Rusije in ZDA

"Strinjam se s stališčem, da se seveda o teh zadevah akterji ne morejo pogovarjati brez Ukrajine in seveda tudi ne brez vseh nas v zavezništvu, ki smo Ukrajini stali in ji bomo še stali ob strani," je o srednem dogovoru predsednikov ZDA in Rusije o začetku mirovnih pogajanj o Ukrajini povedal Sajovic.

"Vsi skupaj si želimo, da se ta krivična agresorska vojna v Ukrajini konča na pravi, dober, pravičen način. Da so tisti, ki se pogumno branijo, nagrajeni," pa je Sajovic povedal o razpravi z novim ameriškim kolegom Petom Hegsethom, ki se je prvič udeležil ministrskega zasedanja zveze Nato.

Izid pogajanj bo po ministrovem mnenju zelo pomemben za Evropo, zato je treba dati vse od sebe, da bo mir v Ukrajini trajen in pravičen.

"Moj osebni pogled je, da če ta mir ne bo vsaj v največji mogoči kompromisni meri pravičen, nas v nadaljevanju čakajo še težka leta. Ni si treba zatiskati oči ali se slepiti. Mogoče smo prehitro pozabili, kaj se je z istimi akterji na agresorski strani dogajalo leta 2008 v Gruziji, 2014 na Krimu in 2022 v Ukrajini," je dejal.

Hegseth: Pogovori Trumpa s Putinom niso bili izdaja Kijeva

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth pa je poudaril, da pogovor Trumpa s Putinom o začetku pogajanj o koncu vojne v Ukrajini zagotovo ni bila izdaja Kijeva, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "V tem ni nobene izdaje. Gre za priznanje, da si ves svet in ZDA prizadevajo za mir, mir s pogajanji, kot je dejal predsednik Trump, in za ustavitev ubijanja. Zato bosta morali obe strani priznati stvari, ki jih ne želita," je povedal ob prihodu na zasedanje.

Po koncu pogovorov je Hegseth znova zavrnil kritike na račun ZDA. Obenem je puščice usmeril proti Evropi, saj je dejal, da ne more imeti ZDA za naivneža, ki bo plačeval za njeno obrambo. "Da ne bo pomote: predsednik Trump ne bo nikomur dovolil, da bi strica Sama spremenil v strica Bednika." Po njegovih besedah bi morala biti za obrambo na evropski celini odgovorna predvsem Evropa.

Hegseth je v sredo na zasedanju kontaktne skupine za Ukrajino dejal, da ZDA ne vidijo članstva Ukrajine v Natu kot del rešitve za končanje vojne. Dejal je tudi, da vrnitev Ukrajine na meje pred letom 2014 ni uresničljiva.

Hegseth: Za obrambo pet odstotkov BDP-ja

Da bi bila zveza Nato pripravljena na prihodnost, morajo ameriške zaveznice narediti veliko več za evropsko obrambo, je še dejal Hegseth. "Zvezo Nato moramo znova narediti veliko," je dejal v navezavi na slogan ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Pri tem je ključnega pomena zvišanje izdatkov za obrambo. Dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo sta začetek, vendar pa to ni dovolj, je dejal. "Prav tako niso dovolj trije odstotki, niti štirje. Primernejših bo pet odstotkov," je novi ameriški obrambni minister spomnil na besede predsednika Donalda Trumpa.

Poleg zvišanja izdatkov za obrambo je treba za to, da bi bilo zavezništvo znova "veliko", okrepiti vojaško industrijo na obeh straneh Atlantika, dati prednost pripravljenosti in vzpostaviti resnične zmogljivosti odvračanja, je še dejal.

Izjave ameriških oblasti glede vojne v Ukrajini je za obžalovanja vredne označil nemški minister za obrambo Boris Pistorius, saj je prepričan, da so ZDA popustile Rusiji še pred začetkom pogovorov. "Po mojem prepričanju bi bilo bolje govoriti o možnostih Ukrajine za članstvo v Natu ali mogočih izgubah ozemlja za pogajalsko mizo," je dejal.

Prizadevanja Ukrajine za vstop v zvezo Nato so namreč ena od ključnih spornih točk v konfliktu med Ukrajino in agresorko Rusijo.

Se pa Nato po prepričanju francoskega obrambnega ministra Sebastiena Lecornuja spopada s pomembnimi vprašanji o svoji prihodnosti. "Ljudje ga imenujejo najmočnejše vojaško zavezništvo v zgodovini. To je zgodovinsko resnično, vendar je vprašanje, ali bo še vedno res čez 10 ali 15 let," je dejal.

Krepitev obrambnih izdatkov je bila poleg nadaljnje podpore Kijevu osrednja tema današnjega zasedanja obrambnih ministrov Nata, ki je potekalo v senci srednega dogovora predsednikov ZDA in Rusije o začetku pogajanj o miru v Ukrajini.