"Če bi se Trump vrnil v Belo hišo, bi bil to konec naše države, kot jo poznamo – in tega ne rečem zlahka," je dejala Hillary Clinton v pogovorni oddaji The View.
“Ko sem bila državna sekretarka, sem veliko govorila o politikih, ki so legitimno izvoljeni, nato pa bi najraje odpravili volitve in opozicijo ter ukinili svobodne medije," je povedala nekdanja prva dama, senatorka in državna sekretarka, ki ji je predsedniški stolček spolzel iz rok leta 2016 v boju s Trumpom.
“Hitler je bil demokratično izvoljen. Kar naenkrat se nekdo s takimi tendencami, diktatorskimi, avtoritarnimi tendencami, odloči, da bo ukinil to in ono ter pometal take in drugačne ljudi v zapor. In običajno tega niso napovedali. Trump pa nam odkrito sporoča, kaj namerava storiti.”
To je Hillary Clinton izjavila nekaj dni po tem, ko je Washington Post v svojem članku razkril, kako Trump razpravlja, kako bi uporabil pravosodno ministrstvo za preiskavo političnih tekmecev in nekdanjih zaveznikov, ki so kritični do njegove potencialne vrnitve v Belo hišo.
Med drugim je omenil, da bi na prvi dan v Ovalni pisarni uporabil t. i. zakona o vstajah, kar bi mu omogočilo aktiviranje ameriške vojske na domačih tleh za zatrtje protestov, od česar so ga vojaški voditelji odvrnili med njegovim prvim mandatom.
Trumpova ekipa se pripravlja tudi, da bi v svojo potencialno administracijo imenovala radikalnejše desničarske odvetnike, za katere je manj verjetno, da bi ga ovirali pri njegovih idejah, poroča New York Times.
77-letni republikanec je upravičeno samozavesten glede vrnitve v Belo hišo – zadnje ankete namreč kažejo, da ima vse večjo prednost pred Bidnom. Anketa New York Timesa in Siene je pokazala, da Trump vodi pred 80-letnim demokratskim predsednikom v vrsti ključnih zveznih držav, kot so Arizona, Georgia, Michigan, Nevada in Pensilvanija, današnja anketa CNN-a med registriranimi volivci pa kaže, da bi Trump na volitvah novembra 2024 Bidna premagal z 49 odstotki proti 45. Še avgusta je bila ta prednost zgolj en odstotek.
Prepozno za menjavo demokratskega kandidata?
Sodeč po isti anketi sicer nobeden izmed vodilnih kandidatov ne uživa prav visoke priljubljenosti – delo Bidna podpira 39 odstotkov vprašanih, Trumpa pa 38 odstotkov. Le 28 odstotkov jih meni, da gre državi pod Bidnovim vodstvom "dobro", kar 74 odstotkov pa, da mu manjka vzdržljivosti in ostrine za mesto predsednika.
Če sta v hipotetično tekmo za predsedniški stolček zajeta še neodvisna kandidata Robert F. Kennedy Jr. in Cornel West, bi Trump Bidna premagal z 41 odstotki pred 35, na tretje mesto bi se s 16 odstotki uvrstil Kennedy, na četrto pa West s štirimi.
Morda edino, kar bi lahko zatrlo Trumpov pohod v Ovalno pisarno, so njegove pravne težave – proti njemu so namreč vložene obtožnice v kar štirih različnih primerih, sojenja pa naj bi se začela prihodnje leto.
Demokrati medtem anketam navkljub še naprej podpirajo Bidna za predsedniškega kandidata – čeprav so zadnje številke nekatere precej preplašile.
“Zelo pozno je za menjavo konja. Veliko se bo zgodilo v prihodnjem letu, česar nihče ne more napovedati, Bidnova ekipa pa pravi, da je odločen, da kandidira,” je na omrežju X zapisal David Axelrod, nekdanji strateg predsednika Baracka Obame. “Biden je v preteklosti že kljuboval zdravi pameti, a te ankete bodo zasejale senco dvoma znotraj stranke. Ne bodo se še pomočili v hlače, bodo pa upravičeno zaskrbljeni.”
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje