Foto:
Foto:

Mednarodni odvetnik Robert Amsterdam, ki zagovarja Hodorkovskega, pa je v Bruslju rusko vlado obtožil avtokratstva.

Po mnenju Hodorkovskega je ekipa dovolj izkušena, da jim bo uspel prehod na svetovno tržišče. Hodorkovski je že v nedeljo prenesel upravljanje z njegovimi delnicami v družbi Yukos na britanskega bankirja Jacoba Rotschilda.

Odstopna izjava
Hodorkovski je v svoji odstopni izjavi zapisal, "da so v sedmih letih družbo Yukos potegnili iz dolgov, ki so znašali 3 milijarde dolarjev, stroške črpanja nafte so znižali za šestkrat, količino načrpane nafte pa podvojili. V letošnjem letu so v državno blagajno plačali 5 milijard dolarjev davkov, več kot 100 milijonov dolarjev pa je šlo za dobrodelne namene.

Med prvimi med ruskimi podjetji so sledili načelom jasnega finančnega poslovanja in socilane odgovornosti pri izvajanju poslov. Vključili so mednarodne standarde nadzora podjetja in pridobili priznanje in zaupanje na ruskem in svetovnem tržišču."

Odslej predsednik v odboru Odprta Rusija
Hodorkovski je še napisal, da mesto direktorja zapušča zato, da družba ne bi bila še naprej na udaru, ki je namenjen predvsem njemu in njegovim partnerjem. Njegovi načrti za prihodnost pa so delo predstojnika odbora v regionalni javni ustanovi Odprta Rusija, ki je dobrodelna organizacija za podporo izobraževanja in vzgojo mladih generacij, podporo civilnodružbenih pobud za gradnjo odprte in resnično demokratične družbe v Rusiji.

Oligarh namesto v politiko - na sodišče
40-letni nekdanji voditelj Komunistične mladine Mihail Hodorkovski je na prizorišče vstopil po razpadu Sovjetske zveze leta 1991, ko je prepričal državo, da so mu za majhen denar prodali nekaj najboljših naftnih polj v Sibiriji. Več mesecev je tudi sam delal na vrtanju novih vrelcev, večkrat se je, tako kot drugi tedaj, odločal za nejasne poslovne poti, dokler ni v zadnjih letih postal zagovornih transparentnosti poslovanja. A ko je hotel vstopiti še v politiko, je političnim strukturam verjetno prekipelo.

Pred tednom dni je ruska policija Hodorkovskega prijela na podlagi suma goljufije in davčne utaje, po mnenju mnogih pa je šlo za politični obračun starejših političnih v Kremlju in ruskega predsednika Vladimirja Putina z ruskimi mogotci, ki so v devetdesetih letih obogateli z divjo privatizacijo.