Socialistom naj bi pripadlo od 283 do 347 mandatov, njihovi partnerski Stranki Zelenih pa od 12 do 18. Za absolutno večino v 577-članski Narodni skupščini je potrebnih 289 glasov, s tem pa bi si Francois Hollande zagotovil podporo za izvajanje svoje politike in reform. Ali bo levici po desetletju uspel preobrat v spodnjem domu parlamenta, pa bo dokončno jasno prihodnjo nedeljo, ko bo potekal drugi krog volitev.

Vedno večja podpora stranki Marine Le Pen
Konservativna stranka nekdanjega predsednika Nicolasa Sarkozyja UMP naj bi se polastila od 210 do 263 sedežev. Opazno povečano podporo je dobila stranka Nacionalna fronta Marine Le Pen, ki jo je volilo skoraj 14 odstotkov volivcev. Leta 2007 jim je uspelo zbrati štiri odstotke, njihova glavna politika pa je borba proti islamizaciji Francije. Marine Le Pen je na severu države v mestu Henin-Beaumont dobila več kot 42 odstotkov glasov.

Premagala je vodjo Leve fronte Jean-Luca Melenchona, njegova stranka pa je dobila 6,9 odstotka glasov. Melenchon je sicer kandidiral tudi na nedavnih predsedniških volitvah, zdaj pa ne bo niti poslanec. Slabo kaže še enemu bivšemu predsedniškemu kandidatu, vodji sredinskega gibanja MoDem, Francoisu Bayrouju, ki je na predsedniških volitvah dobil devet odstotkov glasov, tokrat pa se bo moral v drugem krogu znova potegovati za glasove.

Volilna udeležba je bila sicer rekordno nizka za prvi krog parlamentarnih volitev in je dosegla 57 odstotkov.

Pozivi volivcem, da zagotovijo veliko večino
Tako je videti, da Holland ne bo potreboval podpore skrajnejše levice, ki je praviloma nenaklonjena evropskim integracijskim politikam. Po zmagi v senatu leta 2011 in Hollandovem slavju na predsedniških volitvah - na katerih so socialisti svojega kandidata v Elizejsko palačo poslali prvič po letu 1988 - francoski levici uspeva popoln preobrat.

Premier nove vlade Jean-Marc Ayrault je volivce pozval, naj se prihodnjo nedeljo v velikem številu vrnejo na volišča, da bodo dali "veliko, trdno in jasno večino" socialistom in njihovim zaveznikom. Imajo pa socialisti večino že v zgornjem domu parlamenta - senatu.
Analitiki kljub temu opozarjajo, da vse še ni odločeno, zmaga pa manj prepričljiva od želene. Francois Hollande bi si pri prizadevanjih za mehčanje Angele Merkel in skrenitvi k "politiki rasti" nedvomno želel kar največje podpore, ki jo v republiki lahko prejme.

Kohabitacija verjetno tokrat manj verjetna
V Franciji od začetka pete republike leta 1958 velja polpredsedniški sistem, v katerem ima parlament manjše pristojnosti kot v številnih drugih državah. Vendar pa predsednik republike potrebuje večino v nacionalni skupščini, da oblikuje vlado. Če večine v parlamentu nima, je prisiljen v kohabitacijo, kot Francozi imenujejo sobivanje predsednika in vlade različnih političnih usmeritev.

V Franciji je velja večinski volilni sistem, volitve pa potekajo v dveh krogih. V drugi krog se v posameznem okraju prebijejo kandidati, ki v prvem krogu dobijo najmanj 12,5 odstotka glasov vseh vpisanih volivcev. Če posamezen kandidat že v prvem krogu dobi več kot 50 odstotkov glasov oziroma glasove vsaj četrtine vseh vpisanih volivcev, se avtomatično uvrsti v parlament. Dejansko sicer stranke pred drugim krogom pogosto sklepajo dogovore, da se kandidati, ki imajo slabše možnosti, umaknejo, pogosto v zameno za uslugo stranki v drugem volilnem okraju.

Parlamentarne volitve v Franciji od leta 2002 potekajo vsakih pet let dober mesec za predsedniškimi. V prvem krogu volitev se je za glasove 46 milijonov volilnih upravičencev potegovalo dobrih 6.600 kandidatov, od tega okoli 40 odstotkov žensk. Že preteklo nedeljo je lahko svoj glas oddal dober milijon francoskih volivcev, ki živijo v tujini, izbirajo pa 11 poslancev.