Indeks je tako preskočil svojo dozdajšnjo najvišjo vrednost 191 točk iz leta 2008, ko so poplave v državah na severni polobli in suše na južni polobli povzročile pomanjkanje. Rast je bila zelo hitra, še julija 2010 je bil indeks le 167.

Indeks je sestavljen iz povprečnih cen mesa, mlečnih proizvodov, žitaric, olja in masti ter sladkorja, usklajen s povprečnimi izvoznimi deleži tega blaga.

Indeks cene mesa je dosegel 142 (leta 2008 128), indeks mlečnih proizvodov pa je nižji kot leta 2008 – 208 v primerjavi z 220, medtem ko je indeks žitaric dosegel tedanjo vrednost – 238. Indeks olja in masti je narasel z 225 na 263, sladkorja pa celo na 398 (182).

Cene hrane dviguje tudi cena goriva
"Smo na nevarnem področju," ekonomist FAA Abdorleza Abbassian opozarja, da bi cene hrane, kljub dobri lanski žetvi v številnih državah, lahko še narasle zaradi ugibanj o podtaknjenih požarih v Rusiji, suše v Argentini, poplav v Avstraliji in ledeni zimi na severni polobli, je poročal Večernji list.

Dvig cen, še posebej mesa, spodbuja tudi rast povpraševanja v vedno bogatejših Indiji in Kitajski. Naraščanje cen goriva, ki ga spodbuja gospodarsko okrevanje, ima dvojni učinek na dražitev hrane, zaradi dražje proizvodnje in zaradi njene predelave v vedno bolj dobičkonosna biogoriva. Cena riža je medtem ostala enaka, zato bi se letos lahko izognili "epidemiji" lakote.

Ciolos poudarja pomen CAP-a
Zaradi drage hrane so že izbruhnili nemiri v Alžiriji in Tuniziji, zato se v Bruslju bojijo, da bi jih islamisti izkoristili za destabilizacijo držav na južni meji Evropske unije, kar bi spodbudilo migracije in terorizem.

"Vse to kaže, kako pomembno je imeti v EU-ju močno skupno kmetijsko politiko (CAP), ki nudi gotovo in zadovoljivo oskrbo s hrano. Na to je treba misliti, ko se bo sredi leta začela razprava o prihodnosti CAP-a," je opozoril Dacian Ciolos, evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja.