"Hrvaška zagotovo ne želi, da bi jo razglasili za nehumano, a ne bomo dovolili, da nas kaznujejo za to, ker svoj del posla opravljamo humano in profesionalno," je poudaril hrvaški notranji minister Rajko Ostojić.
Severna liga za ograjo na italijansko-slovenski meji
Na postavitev ograje na slovensko-hrvaški meji in verjetno tudi na avstrijsko-slovenski meji se je odzvala tudi italijanska do priseljencev sovražna stranka Severna liga. Ta zahteva, da se ograja postavi tudi na italijansko-slovenski meji. Večina prebežnikov, ki v Slovenijo prihajajo iz Hrvaške, sicer pot nadaljujejo proti Avstriji, le redki se odpravijo proti Italiji.
Dodal je, da Hrvaška ne bo "nasedala provokacijam in vsekakor bomo znali zaščititi svoje ozemlje. To lahko hitro rešimo, a menim, da je veliko pomembneje opozoriti na to, da se načrt, ki je bil dogovorjen, ne uresničuje." Pri tem je imel v mislih dogovor držav na t. i. balkanski begunski poti na vrhu, ki ga je konec oktobra sklical predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Ostojić je menil, da Slovenija s postavljanjem žičnate ograje na meji med državama ta načrt ogroža in očitno ga izvaja samo še Hrvaška.
Cerar: Ograja je na slovenski strani meje
Slovenski premier Miro Cerar je ob robu vrha EU-Afrika v v Vallettti po pogovoru s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem dejal, da Slovenija postavlja ograjo izključno na svoji strani meje. To je poudaril tudi sekretar na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) Boštjan Šefic.
Madžarska pripravljena zapreti mejo z Romunijo
Madžarska vlada je pripravljena zapreti mejo z Romunijo, če bo to ob preusmeritvi begunskih tokov potrebno, je danes dejal vodja kabineta madžarskega premierja Janos Lazar. Dodal je še, da bi bila ograja na madžarsko-romunski meji dolga nekaj sto kilometrov, začela pa bi se pri južnem madžarskem mestu Szeged.
"Slovenija je o postavitvi ograje dobro premislila, postavlja jo izključno na svoji strani meje in s tem nikakor ne želi prejudicirati vprašanja meje, ki se rešuje na arbitražnem sodišču," je dejal Cerar in izrazil upanje, da ne bo nikakršnih težav glede slovenskega postavljanja tehničnih ovir oziroma ograje. Hrvaško je pozval, naj prebežnike preusmerja na organizirane točke vstopa.
Milanović: Nekaj kilometrov ograje ne pomeni nič
Hrvaški premier Zoran Milanović je ocenil, da Slovenija postavlja ograjo iz notranjepolitičnih razlogov. Ob tem je izrazil upanje, da se bosta državi izognili napetostim, ki se pojavljajo predvsem zaradi šuma v komunikaciji, in dodal, da nekaj kilometrov ograje ob mejnih prehodih ne pomeni nič. "Slovenija se ne more ograditi," je sklenil Milanović ob odhodu z vrha na Malti.
Hrvaški premier je pred neuradnim vrhom EU-ja v Valletti še povedal, da so se nekako navadili na prihod 5.000, 6.000 ljudi na dan in da bo na koncu vse odvisno od Nemčije in Turčije.
Hrvaška zaradi ograje pri Rigoncah izročila protestno noto
Hrvaška je odpravniku poslov na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu zaradi postavitve žičnate ograje ob državni meji, ki po njihovem mnenju poteka po hrvaškem ozemlju, izročila protestno noto.
Pomočnica hrvaške zunanje ministrice za evropske zadeve in dvostransko sodelovanje Maja Bakran Marcich je odpravnika poslov na slovenskem veleposlaništvu Matjaža Rakovca obvestila, da sta sporni dve točki ob mejnih prehodih Harmica (Rigonce) in Bregana (Obrežje). Zagreb je zato pozval Slovenijo, naj čim prej umakne ograjo s spornih točk, a v diplomatski noti niso navedli, da bo to v nasprotnem primeru storila hrvaška stran.
Hrvaško zunanje ministrstvo je Slovenijo že v sredo obvestilo o noti. V pismu so zapisali, da gre za območje, ki ga tudi Slovenija v svojih uradnih virih navaja kot dele hrvaškega ozemlja.
Delovni obisk Pahorja v Zagrebu
Na uradnem obisku v Zagrebu sta se danes sestala slovenski predsednik Borut Pahor in hrvaška predsednica Kolindo Grabar Kitarović, ki pa nista izrecno govorila o postavitvi ograje. "Popolnoma sva soglašala, da ne smemo dovoliti nobenih incidentov, ki bi pokvarili naše prijateljske odnose, temveč se moramo odkrito pogovarjati o kateri koli potezi in o vsem, kar se dogaja," je dejala.
Pahor je dejal, da se bo pretočnost prebežnikov na avstrijsko-slovenski meji verjetno zmanjšala, kar pomeni, da bo morala Slovenija uravnavati pretok na meji s Hrvaško, Hrvaška s Srbijo in tako vsaka naslednja država na balkanski poti do izvira begunske krize. "Nobeni dodatni ukrepi na meji ne bodo zadostovali ne Sloveniji, ne Hrvaški, ne Srbiji, ne Makedoniji, da reši ta problem sama uspešno, če ne bo med nami sodelovanja," je dejal Pahor.
Vrh Brdo-Brioni bo potekal 25. novembra na Pantovčaku v Zagrebu. Na njem med drugim pričakujejo podpredsednika ZDA Josepha Bidena in predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska. Povabljeni so tudi nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Francois Holland ter avstrijski predsednik Heinz Fischer. V proces Brdo-Brioni so vključene vse države, ki so nastale po razpadu nekdanje Jugoslavije in Albanija.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje