V MMC-ju smo govorili s hrvaškim analitikom Davorjem Gjenerom, publicistom Tomažem Šaunikom, ki dobro pozna razmere na Hrvaškem in njeno vključevanje v Evropsko unijo, in z nekdanjim direktorjem generalne policijske uprave Bojanom Potočnikom, vprašanje o morebitni ogroženosti varnosti v Sloveniji pa smo naslovili tudi na slovensko policijo.

Varnost v Sloveniji se ni poslabšala
V slovenski policiji so sporočili, da pri preiskovanju kaznivih dejanj sodelujejo z vsemi policijami v regiji, sodelovanje s hrvaško policijo pa je po njihovih besedah na visokem nivoju, kar dokazuje tudi že predstavljeni primeri skupno preiskanih kaznivih dejanj. V povezavi z zadnjimi dogodki na Hrvaškem so slovenski policisti hrvaškim kolegom takoj ponudili vso potrebno strokovno pomoč in sodelovanje pri preiskavah, vendar do konkretnega sodelovanja še ni prišlo.

Varnostne razmere v Sloveniji se niso poslabšale, zelo pozorno pa slovenska policija preučuje morebitne povezave oziroma aktivnosti organiziranih kriminalnih združb iz Hrvaške v Sloveniji, še pravijo v slovenski policiji.

"Napad ni povezan s svobodo medijev"
Gjenero je nedvomno prepričan, da četrtkov atentat na Iva Pukanića nima nobene veze s svobodo medijev, ampak je povezan s tem, da je bil direktor tednika Nacional eden najbližjih prijateljev obsojenega zločinca Hrvoja Petrača, ki slovi kot eden najpomembnejših mafijskih botrov na Hrvaškem.

Po mnenju Gjenera obstaja tudi povezava med atentatom na Pukanića in atentatom na mlado pravnico Ivano Hodak, ki je bila ubita v začetku oktobra v središču Zagreba. Hodakova je hči enega najbolj izpostavljenih hrvaških odvetnikov, ki ima zelo nenavadne odnose s svojimi strankami kriminalnega okolja. Zanimivo je, da Zvonimir Hodak na sojenju v Zagrebu brani upokojenega generala Vladimirja Zagorca, medtem ko je bil Pukanić svojevrsten "tiskovni predstavnik" njegovega nasprotnika - Petrača.

Šaunik: Na Hrvaškem preveč nasilja
Šaunik je povedal, da je treba ločiti dve stvari. "Nasilje je med ljudmi na Hrvaškem zelo prisotno, kar je posledica vojne in nedelovanja pravne države. Zaradi tega so prebivalci nasilje prevzeli kot način komuniciranja med seboj in pot za reševanje problemov. Pogosto prav zato, ker pravne institucije ne delujejo pravilno," meni Šaunik.

Po njegovih besedah je druga stvar nasilje med pravimi kriminalci. Gre za povezanost običajnih kriminalcev, velikih kriminalnih združb, politikov in podjetnikov. Pri zadnjih gre predvsem za hitrorastoče - turbopodjetnike. "Zadnji dogodek vidim kot začetek zaključnega obračuna med dvema vodilnima mafijskima klanoma na Hrvaškem pred vstopom v Evropsko unijo. Gre seveda za razdelitev pogače. To se dogaja v trenutku, ko se mafija seli iz klasičnih poslov, kot so tihotapljenje z mamili, orožjem itd., v običajne gospodarske posle. Predvsem je za mafijo zanimiva trgovina z nepremičninami, še zlasti v Zagrebu in ob Jadranski obali, pri čemer s pomočjo tujih bank prihaja tudi do pranja denarja."

Evropska unija bo morala znižati merila
Na vprašanje, kako ti dogodki lahko vplivajo na vstopanje države v Evropsko unijo, pa odgovarja, da bo kratkoročno prišlo do zastoja, dolgoročno pa bo v želji, da Hrvaška čim prej vstopi v Unijo, ta znižala merila.

Potočnik: To je alarm tudi za nas
Nekdanji direktor generalne policijske uprave Bojan Potočnik je dejal, da je situacija skrb vzbujajoča in da razume predsednika države Stipeta Mesića in premierja Iva Sanaderja. Ti dogodki so več kot dokaz, da je notranja varnost države prepuščena strukturi oz. zasedbam, ki ne ustrezjo aktualnim zahtevam. "V takih primerih gledam tudi paralele pri nas. Mislim, da je zgolj srečno naključje, da se kaj takega pri nas ne dogaja, še posebej, ker so ostali neraziskani najzahtevnejši in najodmevnejši primeri kaznivih dejanj (kraja sefov SKB-ja, bančni ropi). To je tudi alarm za nas, da država naredi vse potrebno, da policija razpolaga z najboljšim znanjem in opremo, da se lahko spoprijema z vsemi sofisticiranimi oblikami kaznivih dejanj, ki zadevajo organizirani kriminal," pravi Potočnik.

Na vprašanje, kako globoko se je zadrl organizirani kriminal na Hrvaškem, je izrazil bojazen, da je prišel zelo globoko. "To tudi pričajo razni primeri, ki sem jih zasledil, ko sem bil na dopustu, v medijih, kjer so med politiki hude medsebojne obtožbe, in skozi to so se formirali določeni klani, ki obvladujejo tako politiko kot tudi razvoj podzemlja. In ko se znajdeta dva, pride do boja za dominacijo," končuje Potočnik. Glede Pukanića je dejal, da ga pozna samo iz medijev, iz člankov s konkretnimi imeni iz podzemlja. "Morda je bil vpleten v eno izmed skupin in je skušal diskreditirati drugo sam, a to je le domneva," pojasnjuje nekdanji direktor policije.

Miha Raičevič
miha.raicevic@rtvslo.si