Politična kriza je nastala, ko so se razkrile poslovne povezave Karamarka in njegove soproge Ane z madžarskim podjetjem Mol. To je namreč s sporu s hrvaško vlado zaradi Ine, hrvaške energetske družbe v večinski lasti Mola. V Mostu ocenjujejo, da Karamarko zaradi svoje povezanosti z Molom ogroža Ino kot strateški nacionalni interes.

Ana Karamarko je opravljala oglaševalska dela za podjetje glavnega lobista Mola Josipa Petrovića, ki je tudi dolgoletni Karamarkov prijatelj. Mediji so objavili tudi vrsto dokumentov, ki so razkrili dolgoletne poslovne povezave Karamarka in Petrovića. Karamarko si sicer ob tem prizadeva za ustavitev arbitražnega spora z Molom, zaradi njegovih povezav z Molom pa je največja opozicijska stranka SDP predlagala glasovanje o njegovi zaupnici. V opoziciji so namreč prepričani, da ima Karamarko še tesnejše povezave z madžarskim in celo ruskim energetskim lobijem, ki naj bi ogrožala hrvaške nacionalne interese.

Hrvaški premier Tihomir Orešković je, tako kot večina ministrov, Karamarka podprl, šest Mostovih ministrov pa meni, da bi moral prvi podpredsednik vlade iz politične odgovornosti odstopiti. Kljub temu Orešković vztraja, da lahko vlada deluje še naprej s Karamarkom in Petrovom.

"Sem optimist in bom vztrajal do konca. Mislim, da imata Karamarko in Petrov nekatere skupne cilje. Vsem je skupen cilj, da izboljšamo Hrvaško ter da bo boljši standard vseh," je izjavil premier. Kot je zatrdil, napetosti v vladi ne ovirajo njegovega dela.

Petrov ne vidi možnosti sodelovanja s Karamarkom
Premierjevega prepričanja pa ne deli Petrov, ki, kot je dejal, ne vidi možnosti za sodelovanje Mosta s Karamarkom v vladi. Napovedal je, da bo končno odločitev sprejel nacionalni svet Mosta, a dvomi, da bodo znižali kriterije, ki so jih zastavili, ker "vlada ne more biti talka ene osebe".

Petrov je novinarjem še povedal, da v vladi v zadnjih treh ali štirih dneh ni bilo nobene komunikacije ter da je pripravljen odstopiti s položaja podpredsednika, če bo Karamarko ostal v vladi. Kot "težko izvedljivo" je ocenil možnost, da bi v primeru njegovega odstopa Mostovi ministri ostali v vladi. Proti predsedniku HDZ-ja je tudi 12 od 15 poslancev Mosta v saboru, ki bo o zaupnici Karamarku odločal najpozneje 18. junija.

Predsednik SDP-ja Zoran Milanović je danes spomnil, da je HDZ napovedal lov na poslance zaradi zagotavljanja podpore Karamarku. Poslance in poslanke je zato pozval, naj državnemu tožilstvu prijavijo, če bodo tarče pritiskov največje vladne stranke.

Milanović je danes večkrat ponovil, da vlada ne deluje ter da ni parlamentarne večine, kar se bo po njegovih besedah kmalu potrdilo. Po njegovi oceni bodo sledile predčasne volitve. "Edini, ki je proti volitvam, je HDZ, ker jih bodo izgubil," je ocenil.

Petrov: Ali Karamarko ali jaz
V pogovoru za Večernji list je Petrov izpostavil, da je Karamarko edina težava v vladi. Njegova stranka je pripravljena nadaljevati delo z Oreškovićem, če bo Karamarko odstopil. Če bo Karamarko doživel nezaupnico, pa so pripravljeni na predčasne parlamentarne volitve, ne glede na to, da jim je občutno upadla priljubljenost med državljani, je še povedal.

Karamarko medtem napoveduje odhod Petrova
Na drugi strani Karamarko napoveduje, da bo vlada obstala, a brez Petrova, ki ga je označil za "trn v peti", ki ga bodo odstranili. Za Jutarnji list je tudi dejal, da bodo zagotovili novo večino v saboru ter da si nihče ne želi predčasnih parlamentarnih volitev.

Rezultat glasovanja o zaupnici sicer ni zlahka predvidljiv. Ob enotnosti opozicije in podpori Mosta je nadpolovična večina sicer dosegljiva, a je še dovolj časa, da si nekateri poslanci premislijo, saj enotnosti ni niti med poslanci Mosta.

Anketa: Večina proti Karamarku
V raziskavi, ki jo je v nedeljo zvečer objavila hrvaška komercialna Nova TV, je 35 odstotkov od 602 vprašanih ocenilo, da bo Karamarko prestal glasovanje o zaupnici v saboru, medtem ko jih 33 odstotkov meni, da bo sledila nezaupnica in padec vlade.

Ob tem pa je več kot dve tretjini anketirancev prepričanih, da bi Karamarko zaradi afere moral odstopiti, več kot polovica pa je mnenja, da so edina rešitev nove parlamentarne volitve. Polovica jih je še dejala, da bi Petrov moral odstopiti, če ne bo zrušil Karamarka.