Na Hrvaškem pa razmišljajo, da bi dodatno obdavčili vsa večja podjetja, ki so v zadnjem letu dni zaslužila za 20 odstotkov več kot v preteklih štirih letih.

Iz hrvaškega združenja delodajalcev napovedi niso dobro sprejeli.

Idejo o posebnem davku za tiste, ki so sredi ekonomske krize zelo dobro zaslužili, je hrvaški premier Andrej Plenković prvič predstavil pred skoraj dvema mesecema. Zdaj vlada ta predlog brusi.

"Cilj je dodatno obdavčiti tiste, ki posebnega dobička niso ustvarili s svojo uspešno poslovno politiko, temveč v okoliščinah krize in inflacije," je dejal nekdanji minister za delo iz stranke HDZ Marko Pavić.

Denar bi namenili za socialne ukrepe, pojasnjujejo v HDZ-ju. Po neuradnih informacijah računajo na okrog 270 milijonov evrov prihodkov, 33-odstotna obdavčitev pa naj bi zajela okrog 200 hrvaških podjetij.

"Pojasnjujejo, da je to nekakšen zaslužek, ki je padel z neba," je pojasnila predsednica Hrvaškega združenja delodajalcev Irena Weber in dodala, da se s takšnim opisom nikakor ne more strinjati, saj je vsako hrvaško podjetje, ki mu je uspelo zaslužiti v času tako velike krize, to zmoglo doseči le z dobro poslovno politiko.

Takšen ukrep hrvaške vlade bi zajel tako energetska podjetja, banke, velike trgovinske verige, prehrambno in finančno industrijo kot tudi posamezna podjetja v informacijski panogi.

Irena Weber je še poudarila, da v Evropski uniji s takšnim davkom niti ena država ni zajela podjetij zunaj energetske panoge, razen Madžarska, in da bi bila dodatna obdavčitev v času, ko ima Hrvaška skoraj 13-odstotno inflacijo, lahko pogubna za gospodarstvo.