Sabor tako ne more sprejeti zakona, ki bi prepovedal umetno prekinitev nosečnosti. "Zakon, ki tega ne bo spoštoval, bo neustaven," je poudaril predsednik hrvaškega ustavnega sodišča Miroslav Šeparović in dodal, da je 12 od 13 sodnikov 21. februarja potrdilo zakon iz leta 1978.

Šeparović je pojasnil, da ne obstaja ustavna pravica do splava, temveč pravica ženske do zasebnosti, ki ima s tem možnost, da do 10. tedna nosečnost po lastni želji prekine. Med posodobitvami, ki jih poslancem predlaga ustavno sodišče, je opredelitev preventivnih in izobraževalnih ukrepov za preprečevanje splava, zakon pa naj bi urejal tudi ugovor vesti zdravnikov ter kritje stroškov splava na zahtevo posameznice.

Pobudo za postopek za oceno ustavnosti je lani sprožila konservativna državljanska pobuda V imenu družine. Šeparović je pojasnil, da je splav svetovnonazorsko vprašanje, ki ga dolga leta niso reševali, ker povzroča delitve v hrvaški družbi. Lani so presodili, da je hrvaška družba zrela za odločitev o tem vprašanju.

Različni odzivi v hrvaški javnosti
V odzivu na odločitev sodišča je ena izmed članic upravnega odbora pobude V imenu družine, zdravnica Natalija Kanački dejala, da je pozitivno, da je ustavno sodišče končno objavilo mnenje, ki mu bo sledila široka javna razprava, v kateri bodo lahko odločali, katere prekinitve nosečnosti bodo dovoljene. Po njenih besedah v pobudi niso za absolutno prepoved splava, a ni želela odgovoriti na vprašanje, v katerih okoliščinah in kdaj bi odobrili prekinitev nosečnosti. Poudarila je, da se človeško življenje začne pri oploditvi in da pri vprašanju splava ne gre za telo matere, temveč za življenje deklice ali dečka, ki je v telesu ženske.

Medtem so v liberalnem delu hrvaške družbe prepričani, da zakon iz leta 1978 ženskam omogoča pravico do izbire in pomeni standard človekovih pravic, ki ga želijo različne konservativne skupine zrušiti.

Peticija za zaščito pravic nerojenih otrok
V iniciativi Pro life so po odločitvi sodišča napovedali, da bodo v prihodnjih 40 dneh začeli boj za zaščito pravic nerojenih otrok, poroča hrvaški portal index.hr. Kot je napovedal, bodo začeli zbirati podpise, potem pa se bodo obrnili na premierja Andrej Plenkovića in predsednika sabora Boža Petrova, da v dveh letih spremenita zakon.