Na Hrvaškem po osamosvojitvi še nikoli do danes niso sklicali prve seje 151-članskega sabora, ne da bi vedeli, katera politična opcija ima večino, niti kdo bo mandatar nove hrvaške vlade. Tri stranke, ki so na volitvah dobile največjo podporo volivcev, v več kot treh tednih pogajanj namreč niso dosegle dogovora.

Podolnjak zavrnil kandidaturo
Ta patpoložaj se je pokazal tudi na prvi seji novega sabora, ki bi morala biti ustanovitvena, torej bi morali na njej izbrati novega predsednika. A ker ni oblikovana niti še parlamentarna večina, se to po pričakovanjih ni zgodilo. Poslanci levosredinske koalicije Hrvaška raste so sicer za predsednika sabora predlagali poslanca Mosta in strokovnjaka za ustavno pravo Roberta Podolnjaka, ki pa je kandidaturo zavrnil, potem ko je desnosredinska Domoljubna koalicija sporočila, da ne bo dobil njihove podpore. Predloga niso podpisali niti poslanci Mosta.

Do glasovanja o njegovi podpori tako sploh ni prišlo. Poslanci HDZ-ja so najprej dejali, da podpore Podolnjaku ne bodo dali, nato pa je Podolnjak povedal, da zavrača kandidaturo, ker ni soglasja med dvema največjima političnima opcijama v saboru. Predsednik sabora iz prejšnjega klica Josip Leko, ki bo začasno vodil sejo do konstituiranja novega, osmega sklica, je potem sejo prekinil. Napovedal je, da se bo seja nadaljevala, ko bo oblikovana večina, ki bo lahko izvolila novega predsednika parlamenta. Tako je zdaj znova na potezi predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović, ki bo 7. decembra nadaljevala pogovore z obema koalicijama in stranko Most. Če večina niti takrat ne bo oblikovana, ni jasno, kaj bo storila.

Na seji je bilo navzočih vseh 151 poslancev, ki so bili izvoljeni na parlamentarnih volitvah 8. novembra. Da bi bil sabor ustanovljen, bi morali poslanci z več kot polovico glasov izbrati novega predsednika sabora.

Most želi združiti oba tabora
Ključ do oblikovanja vlade sicer drži Most neodvisnih list, ki vztraja pri reformni vladi, v kateri si želijo biti skupaj z desno Domoljubno koalicijo in levosredinsko koalicijo Hrvaška raste. Tako HDZ, ki vodi desno koalicijo, kot SDP, ki je na čelu levosredinske koalicije, pa ne želita biti skupaj v koaliciji, temveč si vsaka zase prizadeva za podporo Mosta, da bi lahko oblikoval saborsko večino.

Spomnimo, relativna zmagovalka volitev je bila Domoljubna koalicija na čelu s HDZ-jem Tomislava Karamarka, ki je dobila 59 poslanskih mandatov oziroma tri več kot koalicija Hrvaška raste, ki jo vodi SDP oziroma premier Zoran Milanović. Presenečenje volitev, stranka Most, je osvojila 19 sedežev.