"Vsaka država ima možnost, da na eni strani evrskega kovanca upodobi neki nacionalni motiv. Prejeli smo veliko predlogov, na koncu pa so se izkristalizirali naslednji predlogi: šahovnica, zemljevid Hrvaške, kuna, Nikola Tesla in glagolica. To bi bil neki okvirni koncept," je po sestanku kabineta povedal hrvaški premier Andrej Plenković.

Šahovnica bi služila kot podloga, nato pa bi po vrstnem redu sledili: zemljevid na kovancu za 2 evra, kuna na enem evru, na 50, 20 in 10 centih Tesla ter na kovancih za pet, dva in en cent glagolica.

Kot poroča Jutarnji list, so za predlagane motive lahko glasovali tudi državljani, ki so lahko predlagali tudi svoje motive.

Predlagani motivi so rezultat izbora strokovne komisije za likovne rešitve in komisije za denar hrvaške banke (HNB). Guverner HNB-ja Boris Vujčić je za N1 povedal, da je z odzivom državljanov zadovoljen.

“Mislim, da je sijajno. Nismo pričakovali, da bi se na našo anketo lahko odzvalo 50.000 ljudi. Deležni smo dobrih odzivov javnosti. To bo navsezadnje le denar vseh nas in dobro je, da se čim več ljudi aktivno vključi," je dejal.

Motiv mora imeti mednarodno prepoznavnost

Sorodna novica Evropska unija Nikolo Teslo razglasila za Hrvata – Srbi ogorčeni

Osnovni kriteriji za izbor, ki so jih upoštevali člani komisij, so sprejemljivost motiva najširši javnosti, ne glede na regionalno pripadnost, svetovno-politični nazor ali politično opredelitev. Motiv mora tudi doseči visoko stopnjo identifikacije v najširši javnosti.

Ključno je bilo, da motiv predstavlja Hrvaško, pa naj si bo prek splošno sprejetih simbolov, velikanov, kulturnih ali naravnih znamenitosti, izumov ali zgodovinskih dogodkov. Bistveno je, da je motiv prepoznan kot hrvaški v mednarodnih krogih, in da je motiv tehnično izvedljiv na manjših dimenzijah kovancev, navaja vladno poročilo.

Bo pa odločitev za upodobitev Tesle na hrvaških evrskih kovancih verjetno zbodla Srbe, saj je ta izumitelj že od nekdaj jabolko spora med državama. Tesla, etnični Srb, je bil namreč rojen v Smiljanu, mestu v Liki, ki je takrat sodilo pod Avstro-Ogrsko, danes pa je to del Hrvaške.

Tesla se je sicer pozneje preselil v avstrijski Gradec, pa nato v Maribor, od tam pa v Budimpešto in Pariz. A večji del svojega življenja je preživel v ZDA, kamor je emigriral leta 1884. Umrl je v New Yorku leta 1943, pokopan pa je v Beogradu.

Tesla je upodobljen na srbskih bankovcih za 100 dinarjev.