Z operacijo Nevihta (Oluja), ki se je začela 4. avgusta 1995, je Hrvaška v samo 84 urah znova pridobila nadzor nad približno petino svojega ozemlja, ki so ga zasedali srbski uporniki. 5. avgusta 1995 so hrvaške sile vstopile v Knin, ki je bil že od leta 1990 središče srbskega upora proti neodvisni hrvaški državi, in ga osvobodile, kar je bil vrhunec operacije. Točno opoldne je na kninski trdnjavi zaplapolala hrvaška zastava.

Operacija Nevihta se je končala 7. avgusta 1995, ko je tedanji minister za obrambo Gojko Šušak sporočil, da je po 84 urah operacija končana. V operaciji je sodelovalo približno 200.000 vojakov, umrlo je 174 vojakov, ranjenih pa je bilo 1.430 pripadnikov hrvaških obrambnih sil. Nevihta je bila tudi uvod v konec vojne v Bosni in Hercegovini.

Na osrednji slovesnosti ves državni vrh
Na Hrvaškem je danes državni praznik, dan zmage, domovinske hvaležnosti in dan veteranov. Osrednja slovesnost poteka v Kninu, kjer so že zjutraj ob prisotnosti državnega vrha dvignili hrvaško zastavo in prebrali imena vojakov, ki so v Nevihti umrli ali bili pogrešani. Slovesnosti se udeležujejo predsednik Ivo Josipović, premier Zoran Milanović, predsednik sabora Josip Leko, podpredsednica vlade in zunanja ministrica Vesna Pusić, ministra za obrambo in veterane domovinske vojne Ante Kotromanović in Predrag Matić ter drugi člani hrvaške vlade in predstavniki političnega življenja.

Zbrani izžvižgali Milanovića in Josipovića
Udeleženci proslave so Josipovića in Milanovića ob prihodu v Knin izžvižgali, nejevolje veteranov pa so bili deležni tudi drugi predstavniki oblasti. Kot poroča Jutarnji list, se Milanovićevega govora zaradi žvižgov in vzklikov "Odstranite ga, odstranite ga" sploh ni slišalo, Milanović pa se je na to odzval z besedami, da naj žvižga, kdor želi, da pa z ničemer ni mogoče zmanjšati pomena Nevihte in žrtev velikih braniteljev.

Premier se je v govoru zahvalil medvojnemu hrvaškemu predsedniku Franju Tuđmanu, ker je vladal, ko je bilo najtežje, in dodal, da je sedanja hrvaška vlada narodna vlada, saj so jo izvolili hrvaški državljani, in da bo še naprej delala v interesu Hrvaške. Krivdo za žvižganje in negodovanje je Milanović pripisal opoziciji, povezal pa jih je z bližajočimi se predsedniškimi volitvami.

Po osrednji proslavi bo potekala tudi svečana maša za domovino, popoldan pa bo po ulicah Knina potekal slavnostni program. V popoldanskih urah bodo organizirali tudi nogometno tekmo med veterani Nevihte, zvečer bo sledila dražba slik in koncert.

Milanović: Ne smemo pozabiti
Državni vrh se je žrtvam vojne in veteranom poklonil že v ponedeljek. Minister za veterane domovinske vojne Predrag Matić je položil vence in prižgal sveče na osrednjem zagrebškem pokopališču Mirogoj, ob tem pa poudaril, da se spominjajo vseh hrvaških braniteljev ter "najslavnejših dni novejše hrvaške zgodovine in vseh umrlih prijateljev". Premier Zoran Milanović je državljanom pisno čestital ob prazniku, ob tem pa poudaril, da se trpljenje, ki ga je povzročila vsiljena vojna, ne sme nikoli pozabiti, da bi znali zavrniti vsakršno sovraštvo in nestrpnost.

V Srbiji žalne slovesnosti
Srbi so spomin na operacijo prav tako v ponedeljek že zaznamovali z žalnimi slovesnostmi. Po njihovih podatkih naj bi bilo med operacijo Nevihta s hrvaškega ozemlja pregnanih več kot 200.000 Srbov, 2.500 pa je bilo ubitih. Po 19 letih je še vedno pogrešanih okoli 2.000 ljudi, 32.371 ljudi iz Hrvaške pa ima še vedno status begunca.

V beograjski cerkvi svetega Marka so pripravili žalno slovesnost, delegacija združenja beguncev pa se je nato v Tašmajdanskem parku poklonila Srbom, umrlim v vojnah na območju nekdanje Jugoslavije. Žalna maša je že v nedeljo potekala tudi v Banjaluki. Slovesnost so v nedeljo pripravili tudi na pravoslavnem pokopališču v hrvaškem Dvoru. Ob tem je predsednik srbskega narodnega sveta Milorad Pupovac poudaril, da Nevihte ni mogoče iskreno praznovati, saj so se med njo zgodili zločini, za katere ni nihče odgovarjal.

Gotovina oproščen
Zaradi Nevihte se je Hrvaška znašla pred Haaškim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Zanje sta bila v Haagu sprva na dolgoletne kazni obsojena glavna generala v operaciji, Ante Gotovina in Mladen Markač. Prvi je dobil 24 let zapora, drugi pa 18 let. Haaško prizivno sodišče je nato oba novembra 2012 oprostilo, kar je v Srbiji izzvalo proteste in okrepilo občutke, da so za vojno in zločine na območju nekdanje Jugoslavije krivi le Srbi.